Tag Archive for: geografija
DRŽAVNA MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Z začetkom izvajanja arbitražne odločitve je vlada Republike Slovenije uzakonila potek državne meje s Hrvaško. Zakon o evidentiranju državne meje (Uradni list RS, št. 69/71) je bil v državnem zboru sprejet 27. 11. 2017, veljati pa je začel 9. 12. 2017. Zakon ureja evidentiranje državne meje s Hrvaško v skladu s končno razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10), ki je bila razglašena 29. junija 2017.
Že v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 25. junija 1991, je bila v II. členu zapisana določitev meje nove samostojne države Republike Slovenije: »Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ.«
Z Avstrijo, Italijo in Madžarsko je Slovenija po osamosvojitvi sprejela akte, ki so potrdili nasledstva sporazumov, ki so bila v zvezi z mejo sprejeta v času SFRJ.
Državna meja med Slovenijo in Hrvaško pa je kljub številnim poskusom ostala neurejena. Sporna ni bila samo meja na morju, o kateri se je v javnosti največ govorilo, ampak tudi določeni deli meje na kopnem. Meja med državama je bila zadnja desetletja pred osamosvojitvijo izredno prehodna. Območja vzdolž meje so se medsebojno prepletala (gospodarsko, socialno, sorodstveno in kulturno). Zato je sprememba obmejnega režima zelo zarezala v življenje ljudi in jim ga precej otežila. Da bi državi uredili to področje, sta novembra 2011 v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum.
Naloga arbitražnega sodišča je bila določitev:
– meje med Republiko Slovenijo in Hrvaško na morju in na kopnem,
– stika Slovenije z odprtim morjem in
– režima za uporabo ustreznih morskih območij.
Povzetek določil arbitražne razsodbe, podanih v obliki infografike:
Vlada Republike Slovenije je takoj po izreku razsodbe sprejela vse ukrepe, potrebne za implementacijo Arbitraže. Na spletni strani vlade RS (http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arbitraza/) je objavljen kartografski potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
Reka Kolpa, hrvaško Kupa, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško
Avtorica prispevka: Helena Verdev
SLOVARČEK IZRAZOV
Arbitraža: razsodišče v nesodnih sporih
Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora. Stranke se dogovorijo, da bodo spor predložile arbitrom, ki bodo izdali dokončno odločitev. Postopek ni javen. Arbitre, razsojevalce, določijo stranke same.
Arbiter: razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki
NEVERJETNICE O VESOLJU
Z vami delimo nekaj prav neverjetnih, a resničnih dejstev o vesolju! Kaj ste že vedeli?
Neverjetno, a resnično:
- najvišji ognjenik na Marsu je visok okrog 22 kilometrov;
- če bi zmogli potovati s svetlobno hitrostjo, se za Zemljane ne bi starali;
- v Sonce bi lahko spravili kar en milijon Zemelj;
- proti Zemlji je vedno obrnjena ista polovica Lune;
- do Lune bi morali kolesariti približno tri leta;
- v petih minutah Zemlja prepotuje okrog 8000 kilometrov;
- planet Venera se vrti v nasprotni smeri kot ostali planeti v našem osončju;
- ljudje pogosto mislijo, da so videli NLP, kadar je ob Luni videti Jupiter ali svetlo zvezdo;
- astronavti, ki krožijo okrog Zemlje, vidijo vsak dan do 16 sončnih vzhodov in zahodov;
- dan na Merkurju je daljši od njegovega leta;
- stopinje astronavtov bodo za večno ostale na Luni, saj tam ni vetra, da bi jih razpihal;
- v vesolju je več zvezd, kot je na Zemlji zrn peska;
- potniško letalo bi moralo leteti okrog 120 milijard let, da bi prepotovalo galaksijo Rimska cesta;
- na Jupitru pustoši 300 let star orkan, ki se še vedno krepi;
- štirje asteroidi so poimenovani po članih glasbene skupine The Beatles (Lennon, McCartney, Harrison, Starr);
- dan na Zemlji se vsako stoletje podaljša za 1,5 tisočinke sekunde,
- rakete morajo doseči hitrost 40.234 kilometrov na uro, da uidejo Zemljini težnosti;
- iz črne luknje ne more pobegniti nič;
- planet Merkur je večinoma iz železa;
- približno enkrat na mesec Zemljo zadene meteorit, velik kot košarkarska žoga;
- v vesolju ni nobenih zvokov;
- Zemlja je edini planet, ki ne nosi imena grškega ali rimskega božanstva;
- vsako leto se na Zemljo posede 2,7 milijona kilogramov prahu iz vesolja;
- Mednarodna vesoljska postaja je najdražja zgradba doslej – njena izdelava je stala okrog 120 milijard evrov;
- razdaljo enega svetlobnega leta bi prehodili v 225 milijonih let;
- Voyager 1 je od Zemlje oddaljen 21 milijard kilometrov in je prvo plovilo, ki zapušča Osončje;
- v Jupiter bi lahko vstavili več kot tisoč Zemelj;
- prvi raketoplan je poskusno vzletel z letečega boeinga 747;
- okrog 95 % snovi v vesolju je nevidne;
- če si na Zemlji star 12 let, bi bil na Marsu star okrog 6 let;
- svetloba prepotuje pot od Sonca do Zemlje v 8 minutah in 19 sekundah;
- na Luni lahko vržeš žogo šestkrat dlje kot na Zemlji;
- vsak teden na Zemljo pade kakšna vesoljska smet – to so odpadki, ki jih človek odvrže v vesolju;
- vsakih 50 let na Zemljo padejo kamni z Marsa.
Vir: Neverjetnice, Založba Rokus Klett
SISTEMATIČNO RAZISKOVANJE VESOLJA SE JE ZAČELO …
Vesolje od nekdaj vznemirja našo domišljijo. Ob pogledu v nebo se nam poraja nešteto vprašanj. Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, marsikaj pa še vedno ostaja neznano. Kdaj se je začela vesoljska tekma in kdo je v njej sodeloval? Kdo skrbi, da smo danes priča številnim novim spoznanjem o vesolju?
Oktobra 2017 je minilo 60 let od dogodka, ki je zaznamoval vesoljsko tekmo, v kateri so za prevlado v vesolju tekmovale takratna Sovjetska zveza in Združene države Amerike. 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza v vesolje izstrelila prvi umetni satelit Sputnik I. Istega leta so v vesolje izstrelili še Sputnik II, na krovu katerega je bila tudi prva potnica v vesolje – psička Lajka. 12. aprila 1961 pa je v vesolje poletel prvi človek; to je bil ruski kozmonavt Jurij Gagarin, ki je na plovilu Vostok-1 obkrožil Zemljo. Ker je bila to pomembna ruska zmaga v vesoljski tekmi z ZDA, so ta dan razglasili za dan ruskih kozmonavtov.
Drugi člen v tedanji vesoljski tekmi so bile Združene države Amerike. Letos je minilo 60 let od ustanovitve ameriške vesoljske agencije NASA (https://www.nasa.gov/). Ob ustanovitvi leta 1958 je bil njen glavni namen konkurirati ruskemu vesoljskemu programu. Pred 50 leti (1968) je Nasa v vesolje poslala prvo veččlansko posadko. Njen največji uspeh pa je vsekakor pristanek človeka na Luni, kar se je zgodilo leta 1969.
Kdo vse še skrbi za sistematično raziskovanje vesolja?
Leta 1975 je bila ustanovljena Evropska vesoljska agencija, katere članica je tudi Slovenija.
Leta 1990 so v vesolje izstrelili teleskop Hubble, ki je skupni projekt Nase in Evropske vesoljske agencije.
Pred dvajsetimi leti, leta 1998, so v vesolje izstrelili Mednarodno vesoljsko postajo, pri kateri gre za skupni projekt ZDA, Rusije, držav Evropske unije, Japonske in Kanade.
Kaj pa Slovenija? V prvi polovici leta 2019 bo Slovenija v vesolje poslala prva slovenska satelita Trisat in Nemo HD, ki bosta namenjena predvsem pridobivanju podatkov s področja kmetijstva, gozdarstva, naravnih nesreč in urbanizma. V prvem primeru gre za t. i. nanosatelit, majhen satelit z maso 4,4 kg, v drugem pa za mikrosatelit z maso 65 kg.
V reviji National Geographic redno objavljamo novosti, ki so povezane z raziskovanjem vesolja. Tako smo avgusta 2017 v reviji predstavili številne zgodbe, povezane z raziskovanjem vesolja, in presenetljiva odkritja, marca 2018 pa zgodbe redkih posameznikov, ki so imeli priložnost na Zemljo pogledati iz vesolja. Več lahko preberete v omenjenih številkah revije National Geographic.
Avtor: Helena Verdev