Najbolj domač primer ptice selivke je vsekakor vsem poznana lastovka. Ko jate lastovk odletijo na dolgo pot prek Sredozemskega morja, se nam rado toži po poletju. Narava se iz zelenih prek rdeče rjavih tonov odeva v zimsko sivino. Kaj pa se medtem dogaja s pticami selivkami, ki jeseni odletijo na jug? Zakaj se selijo in se nato vsako pomlad vrnejo k nam? Ali se selijo tudi druge skupine živali? Zanimiva vprašanja, katerih odgovore si želi izvedeti vsak radoveden naravoslovec.

Ptice selivke niso edine, ki način življenja prilagajajo sezonskim spremembam. Pri nas so živali, rastline in drugi organizmi zimskim razmeram prilagojeni na različne načine. Najopaznejša sprememba pri rastlinah je jesensko odpadanje listov listopadnih dreves in grmov. S to prilagoditvijo rastline zmanjšajo izgube vode pozimi, ko je manj padavin oziroma je voda v trdnem agregatnem stanju in je posledično koreninam rastlin nedostopna. Tudi živali imajo različne prilagoditve na zimsko obdobje. Nekatere živali so pozimi aktivne. Značilne prilagoditve pri njih so gosta dlaka, debela plast podkožne maščobe, lahko tudi spremenjena barva perja (npr. belka) ali dlake (npr. planinski zajec, hermelin).

Druge živali zimo prespijo (npr. polh), predremljejo (npr. medved), za ta čas otrpnejo (npr. kača, metulj) ali se odselijo. Slednjim posvečamo prispevek, ki opisuje razloge, zakaj se ptice selivke in nekatere druge živali selijo. Nastal je kot odziv na vprašanje, ki ga je vzgojiteljici zastavil predšolski otrok: »Zakaj se lastovke jeseni selijo na jug in se nato vsako pomlad vrnejo k nam?«

Ptice selivke preletijo tisoče kilometrov letno.

Eno najosupljivejših in najzanimivejših zgodb iz živalskega sveta pišejo prav ptice selivke. Priča smo ji lahko vsako pomlad in jesen (in ne pozimi), ko se seli največ ptic. Med selivci, ki lahko prepotujejo velike razdalje, so sicer tudi nekatere ribe, kiti, morske želve in žuželke. Med žuželkami so najbolj znani selivci kobilice in metulji. Ptice selivke so sposobne preleteti na tisoče kilometrov letno. Urnik preletov se pri večini ptic iz leta v leto ne spreminja veliko.

Glavno vodilo, ki določa čas selitev, so spremembe v dolžini svetlega in temnega dela dneva. Obstajajo redka omejena območja, kjer kljub spreminjanju dolžine dneva ptice prebivajo vse leto. Na teh območjih so zadostno preskrbljene s hrano v vseh letnih časih (glej zelena območja na sliki 2). Razlog, da se ptice selivke in nekatere druge živali selijo, je velikokrat pomanjkanje hrane kot posledica spremembe dolžine dneva oziroma menjave letnih časov. Pri pticah, ki med selitvijo opravijo najdaljšo pot, je običajno prav dolžina svetlega dela dneva najpomembnejši dejavnik, ki določa čas selitve.

Kako ptice selivke vedo, kdaj nastopi čas za selitev?

Ptice selivke nimajo koledarjev, ki bi jim pomagali pri določitvi primernega trenutka za selitev. Odzive na krajšanje in daljšanje svetlega in temnega dela dneva uravnavajo s pomočjo majhne endokrine žleze v možganih, imenovane epifiza ali češarika. Epifiza prek hipotalamusa iz očesne mrežnice dobi informacije o dolžini svetlega in temnega dela dneva; v temnem delu dneva izloča v krvožilni sistem hormon melatonin. V poletnem delu leta so svetli deli dneva daljši, zato se takrat izloča manj melatonina kot v zimskem delu leta, ko so svetli deli dneva krajši. Količina melatonina v telesu uravnava različne biološke ritme, kot so čas selitve, reprodukcije in zimskega spanja (hibernacije) ter sezonsko spreminjanje barve perja.

Pred vsako selitvijo so ptice selivke nemirne. Takrat intenzivneje poskakujejo in prhutajo. Poveča pa se lahko tudi nalaganje maščobe v telesu, ki je pomembna energijska popotnica za potovanje. Selitev določenim vrstam ptic omogoča lažje preživetje, pa čeprav posamezne ptice na tej poti tudi poginejo. Selitvene poti niso naključne, pač pa gre za ustaljene smeri (prek Gibraltarskih vrat, ožine Bosporja ali Apeninskega polotoka in Malte v Afriko in nazaj). Vsako leto se iz Afrike v Evropo vrneta le dve tretjini ptic selivk. Vzroke za upad v številu ptic pripisujemo različnim dejavnikom, kot so lov, nevihte, izčrpanost in plenilstvo.

Ptice se ne selijo zaradi mrzlih zim.

Vzroki, zakaj ptice selivke zimo preživijo v južnejših krajih in zakaj se spomladi vračajo, so med ljudmi velikokrat pomanjkljivo razumljeni. Večina ljudi je prepričanih, da se ptice selijo v Afriko, ker je pozimi tam topleje. Ta razlaga pa ne pojasnjuje, zakaj se ptice selivke spomladi vračajo v Evropo. Ptice se selijo zaradi hrane.

Pozimi v Evropi primanjkuje hrane, kot so semena, sadje in žuželke, zato nekatere vrste ptic odletijo na južno poloblo, v podsaharsko Afriko, kjer je takrat podnebje toplejše, hrane pa je obilo. S tem odgovorom pa še vedno ne pojasnimo povsem vzroka za pomladansko selitev ptic nazaj v Evropo (slika 2). Ptice selivke se spet vrnejo, ker so poletni dnevi veliko daljši kot na južni polobli, hrana pa je obilnejša in zaradi daljših dni tudi dostopnejša. Opisane okoljske razmere so primernejše za gnezdenje in vzrejo mladičev. Lastovka, na primer, od jutranjega svita do večernega mraka leta in lovi leteče žuželke ter z njimi hrani svoje potomce. Daljši in toplejši dnevi ji omogočajo dovolj veliko količino hrane.

Kam se ptice selivke odpravijo pozimi?

Ptice selivke se, ko je na severni polobli zima, selijo iz severnih predelov v južnejše. Lep primer je kmečka lastovka (Hirundo rustica), ki je najbolj razširjena vrsta lastovk in gnezdi v Severni in Srednji Ameriki, Evropi, severni Afriki in delu Azije. Prezimuje pa na južni polobli, v Južni Ameriki, podsaharski Afriki, južni in jugovzhodni Aziji ter Avstraliji. Selitev kmečke lastovke traja štiri tedne.

Na zemljevidu so z rumeno označena območja, kjer kmečka lastovka, nam zelo znane ptice selivke, gnezdi. Z modro pa so označena območja, kjer prezimuje. Na južni polobli je v času prezimovanja ptic pravzaprav poletje. Na zeleno obarvanih območjih so kmečke lastovke prisotne vse leto. S puščicami so označena mesta, kjer so bile opažene kmečke lastovke iz Slovenije.

Rekorder za najdaljšo selitveno pot

Najdaljšo selitveno pot med pticami ima arktična čigra (Sterna paradisaea), ki gnezdi na Arktiki in prezimuje na Antarktiki. V enem letu preleti približno 20.000 kilometrov. Kako ptice selivke zmorejo prepotovati neverjetne razdalje med gnezdišči in prezimovališči ter kako se na selitveni poti orientirajo, je zanimivo raziskovalno področje, na katerem so znanstveniki v zadnjih desetletjih prišli do presenetljivih spoznanj. Ptice selivke imajo različne sisteme navigacije in orientacije. Pomagajo si z zaznavanjem magnetizma Zemlje, s soncem in zvezdami, z vonjavami in prepoznavnimi reliefnimi značilnostmi, kot so jezera, reke in gorski masivi.

Ne pozabimo, da niso vse ptice selivke. Vrste ptic, ki se ne selijo, se večinoma hranijo s semeni in plodovi ali vodnimi organizmi. Torej s hrano, ki jim je dostopna v zadostnih količinah tudi v zimskem času. Če torej povzamemo in hkrati odgovorimo na vprašanje predšolskega otroka: Lastovka, ki sodi med ptice selivke, se seli zaradi pomanjkanja hrane (žuželk) jeseni. Daljši spomladanski dan prinaša daljše sončno obsevanje in posledično višje temperature okolja, kar omogoči tudi pojav žuželk, ki pozimi otrpnejo. Posledično se lastovke vrnejo.

Avtor: dr. Gregor Torkar

Viri in literatura

Arktična čigra: http://www.birdlife.org/datazone/speciesfactsheet.php?id=3271

Bajd, B. (2001). Živali pozimi. Naravoslovna solnica 6 (1), 32–35.

Karta razširjenosti kmečke lastovke: https://en.wikipedia.org/wiki/File:Hirundo_rustica.png 

Mullarney, K., Svensson, L., Zetterstrom, D., in Grant, P. J. (1999). Collins Bird Guide. HarperCollins Publishers Ltd, London.

Springalive: http://www.springalive.net/sl-si/springalive/kmecka_lastovka

Susman, K., in Torkar, G. (2014). Zakaj lastovke jeseni odletijo in se spomladi vrnejo? Naravoslovna solnica, 18 (2), 16–19.

Vrezec, A., Tome, D., in Denac, D. (2006). Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. Ujma, 20, 125–136.