Šolsko okolje lahko predstavlja velik izziv za otroka ali mladostnika z učnimi težavami, zlasti če ima motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Otroci z ADHD se navadno težko osredotočajo na naloge, težje ohranjajo pozornost in mirno sedijo ter težje nadzorujejo impulzivno vedenje. Učilnica lahko za otroke ali mladostnike z ADHD hitro postane okolje, v katerem vsaka senzorična preobremenitev – hrup v ozadju, pogovor med sošolci, predavanje učiteljev – povzroči, da težje ostanejo osredotočeni, sledijo navodilom in dokončajo šolske naloge.

Ravno zaradi nenehnega bombardiranja z nešteto različnimi dražljaji lahko težje ohranjajo pozornost, zaradi česar otroci najpogosteje izkusijo težave. Že v naravi vsak zvočni ali svetlobni signal, ki odstopa od »normalnega«, otroka hitro pritegne, mu odvzame pozornost, in če bi pri tem počel nekaj, kar od njega zahteva večjo mero koncentracije, bi moral le-to spet pripeljati nazaj. Otroci z motnjo ADHD za stvari, ki jih ne zanimajo, namreč porabijo bistveno več energije in časa kot sovrstniki, ki tega deficita nimajo.

Če to prenesemo na šolski sistem, v katerem vse deluje po linearnem načelu, je lahko to na koncu dneva moteče tako za otroka kot tudi za sošolce in pedagoške delavce.