KOMUNIKACIJA Z ARGUMENTACIJO KOT KLJUČ DO USPEHA V MEDINSTITUCIONALNEM SODELOVANJU
Ključna vrlina uspešnega človeka je dobra komunikacija. Slednja je namreč vedno dvosmeren proces, saj je povezana s sočasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporočil. Komunikacijsko shemo (pošiljatelj – sporočilo – prejemnik) lahko razumemo zgolj simbolično, saj je pošiljatelj v istem trenutku tudi prejemnik in sočasno, ko poteka pri njem notranji proces kodiranja, poteka že tudi proces dekodiranja.
Ker pri medosebni komunikaciji ne gre zgolj za preprosto izmenjavo sporočil, temveč je njeno bistvo predvsem v kreiranju in izmenjavi pomenov, je moj namen predstaviti tisti način komunikacije, ki preprečuje morebitne nesporazume. Cilj, ki temelji na prepričanju, da lahko vse, kar nekdo izreče in izraža z nebesednim vedenjem, drugi interpretira na številne in njemu lastne načine – in prav od tu izvira največ nesporazumov, katerih razlog je v večini primerov nevešča komunikacija – je na podlagi proučitve zgodovinskega razvoja prikazati »pravilen« način komunikacije.
V prispevku tako začenjam s predstavitvijo jezika, ki je temelj družbenega razvoja. Nadaljujem s proučevanjem retorike in argumentacije, ki sta ključni veščini, ki ju za uspešno komunikacijo moramo obvladati. Sledijo definicija in predstavitev konflikta, ki predstavlja srž posameznikovih težav, ter zaključek s predstavitvijo tehnik razreševalne komunikacije.
USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE
Aktualne izobraževalne teme v obliki krajših spletnih izobraževanj so že na voljo! Pridobite kompetence prihodnosti, znanja in veščine, ki pedagoškim in strokovnim delavcem omogočajo strokovno in osebno rast.
Komunikacija ima edinstven potencial pri odzivanju na konflikte, ki so nepogrešljivi spremljevalci komunikacije. Največja vrednost komunikacije je v njenem potencialu, ki ni le iskanje rešitve med ljudmi, ampak tudi spreminjanje ljudi na bolje, in to ravno sredi konflikta med njimi. Ljudje se v procesu razreševalne komunikacije spreminjajo, ker odkrijejo poti, na katerih se jim ni treba ukloniti najbolj destruktivnim pritiskom konflikta: ravnati iz šibkosti namesto iz moči in razčlovečiti sogovornika, namesto da bi mu priznali njegove vrline.
Premagovanje teh pritiskov vključuje sprejemanje težkih moralnih odločitev, ki ljudi spremenijo na bolje. Tako ljudje znotraj sebe odkrijejo sposobnosti za dobro, česar pred tem niso poznali. Ob tem se še naučijo, kako naj uporabijo te pozitivne sposobnosti pri soočanju z življenjskimi problemi in povezovanju z drugimi, hkrati pa ljudje z načinom komunikacije spremenijo tudi svoje družinske, poslovne, sosedske in institucionalne interakcije. Iz tega sledi, da se učinki dobre komunikacije razširijo s pomočjo posameznih rešitev nesporazumov in skupaj učinkujejo na širša socialna področja, kjer v naši družbi običajno potekajo vsakodnevne interakcije (Bush in Folger 2010, 13).
Komunikacijo bom poskusil osvetliti in opredeliti skozi oči ravnatelja v odnosu z institucijami, s katerimi šole nenehno sodelujemo, največkrat v »podrejenem« položaju. Posvetil se bom njenim temeljem, kot sta retorika in argumentacija, ter nadaljeval s proučitvijo komunikacije, konflikta in primerov dobre razreševalne komunikacije.
ŽELITE PREBRATI ČLANEK V CELOTI?
Prijavite se na naše e-novičke! V zahvalo boste ob oddaji soglasja za obveščanje prejeli celoten članek v PDF obliki.
