BARBARA KAMPJUT je ravnateljica Osnovne šole Franceta Bevka v Ljubljani. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in zgodovine. Svojo poklicno pot je začela na Televiziji Slovenija, kjer je bila sprva tajnica režije, nato pa redaktorica in organizatorka oddaj razvedrilnega programa. Želja po poučevanju in ljubezen do otrok sta jo leta 1998 vodili v šolstvo. Na osnovni šoli je začela učiti slovenščino, vodila je številne generacije gledaliških skupin in šolskih novinarjev. Po trinajstih letih poučevanja in spodbujanja zanimanja za lepote materinščine ter številnih uspehih njenih učencev na Cankarjevem tekmovanju, literarnih natečajih in gledaliških festivalih je leta 2011 prevzela vodenje šole. Še kot učiteljica se je srečala z izrazom pomoč z umetnostjo in z dramskim modelom AV Alenke Vidrih ter v vzgojno-izobraževalni proces začela poskusno uvajati dramsko pedagogiko, o čemer je pisala v članku Razrednik v vlogi dramskega pedagoga. Kot ravnateljica šole izredno spodbuja gledališko dejavnost, saj želi širiti idejo o povezovalni in zdravilni moči gledališke umetnosti. Prizadeva si za vključujočo šolo in za uresničevanje načela enakih možnosti za vse, inkluzijo otrok s posebnimi potrebami vidi kot svoje poslanstvo. Učitelje usmerja k zavedanju, da so v prvi vrsti vzgojitelji, ki si morajo za dober učni proces najprej vzpostaviti osebno avtoriteto; slednjo pa vodita njihova etika in resnično zanimanje za otroka. Je tudi avtorica dveh samostojnih raziskav (Knjiga v boju s televizijo in računalnikom ter Osnovnošolci v vzporednem svetu mobilnih aplikacij).
Avtonomija kot temelj ravnateljevega vodenja
ENOURNO SPLETNO PREDAVANJE ZA RAVNATELJICE IN RAVNATELJE:
7. 4. 2022 OB 18. URI
Ne da se zanikati, da ravnatelja pri avtonomnih odločitvah ovirajo neustrezne sistemske oz. zakonodajne rešitve, a avtonomija ravnatelja je mogoča tudi ob obstoječi zakonodaji in na vozlišču vseh deležnikov, ki vstopajo v šolski prostor in vanj posegajo. Ravnateljeva avtonomija
se uveljavlja z načinom vodenja šole, s svojo osebno držo pa ravnatelj pri vodenju in reševanju problemov definira celotno klimo v ustanovi ter s svojo strokovno avtonomijo zagotavlja tudi avtonomijo učiteljev.
- Kako spodbujati dialog, izražanje mnenj in stališč ter skrbeti za zakonito delovanje šole?
- Kako gojiti enotno, jasno, umirjeno in predvsem transparentno komunikacijo?
- Kako nadgrajevati veščino pisnega komuniciranja, ki je v zadnjem letu postalo izrazito zahtevnejše?
- Kako se v komunikaciji z različnimi deležniki soočiti tudi z odklonskimi ravnanji in kršenjem neformalnih družbenih norm?
- Kako ostati spoštljiv, a hkrati odločen in samozavesten do te mere, da daš vedeti, da poseganja v svojo poklicno in osebno integriteto ne dovoliš?
Ravnatelj mora poznati veščine vodenja, kamor vedno bolj sodijo tudi veščine coachinga, in imeti skoraj do popolnosti izbrušene številne socialne veščine. Množična in vseprisotna izpostavljenost različnim oblikam komunikacijskih in medijskih kanalov pa vse bolj kaže, kako pomembna je za ravnatelja tudi komunikacijska kompetenca. To spoznanje je krizna situacija, v kateri se je znašel ves svet, le še utrdila.
