ALI SO ŠOLE V VELIKI BRITANIJI V KRIZI?

So državne šole v Veliki Britaniji v »krizi«? Kaj lahko storimo, da bodo šole zaposlovale in obdržale kakovostne učitelje?

Dr. Emma Kell

IZVLEČEK

Ta članek izhaja iz moje knjige Kako preživeti v poučevanju (How to Survive in Teaching; Bloomsbury, 2018) in zajema rezultate novejših raziskav ter dognanja mojega poučevanja, prakse in raziskovanja. Predstavitev ugotavlja, da so, čeprav bi si želeli verjeti, da ni tako, pred učitelji Združenega kraljestva pomembni in skrb vzbujajoči izzivi. Med najpomembnejše sodi upad avtonomije in strokovne integritete posameznih učiteljev, kar je v kombinaciji z nenehnimi spremembami temeljnih elementov našega sistema (od akademizacije do izpitov) in nedavno krizo financiranja, ki je prizadela številne šole, privedlo do »popolnega viharja«. Kljub različnim državnim pobudam še vedno nimamo dovolj kakovostnih učiteljev za našo mladino, prav tako je veliko previsok upad mladih učiteljev, saj v prvih treh letih ta poklic opusti kar tri petine učiteljev. Predstavitev ponuja številne praktične nasvete in priporočila za uravnoteženje te mračne slike – tako na osebni in institucionalni kot na nacionalni ravni – ki bi učiteljem lahko pomagala ostati v poklicu, saj je to konec koncev »najboljši poklic na svetu«.

Šole v angliji se trenutno soočajo z edinstvenim nizom izzivov, ki so povzročili pomanjkanje učiteljev, ki vstopajo v ta poklic, in – še pomembneje – tistih, ki v poklicu ostanejo.

TE IZZIVE SESTAVLJAJO NASLEDNJI DEJAVNIKI:

sistem odgovornosti, kar pomeni, da mnogi učitelji vsakodnevno občutijo, da nimajo zaupanja, da se jih pretirano nadzira in preiskuje;
pomembne spremembe ocenjevanja in učnega načrta na vseh ravneh, vse od vrtca (starost 5 let) do stopnje A (ekvivalentne slovenski maturi, starost 18 let);
zmanjšano financiranje šol, kar pomeni, da prihaja do težav tako pri sredstvih kot tudi pri stroških osebja;
populacijska eksplozija učencev, starih 12-13 let, kar pomeni, da je potrbnih več učiteljev.

V luči teh izzivov je bolj kot kadarkoli prej nujno, da uporabimo vse razpoložljive ukrepe za zagotovitev, da bodo v učilnice vstopili odlični učitelji in v njih – za dobrobit mladih – tudi ostali.

Oktobra 2019 sem odpotovala v Slovenijo na mednarodno konferenco Izzivi v šolah, ki jo je gostila Osnovna šola Frana Albrehta v Kamniku. Stopiti iz vsakodnevnih izkušenj in norm, ki jih jemljemo za samoumevne, je močna in transformativna vaja. Mednarodna konferenca mi je ponudila priložnost ne le razmišljati o izzivih, s katerimi se soočamo v Združenem kraljestvu, ampak tudi pridobiti vpogled v primere odlične prakse v Sloveniji, ki jih lahko delim s svojimi kolegi doma. Upoštevajte, da bom od te točke dalje omenjala Anglijo in angleški sistem, saj imajo šole na Škotskem, Severnem Irskem in v Walesu svoje posebnosti, zato razmer ne morem posplošiti.

Pred obiskom Slovenije sem učitelje v Angliji prosila, naj razmislijo o posebnostih angleških šol, ki jih financira država, v primerjavi s šolami, kjer so poučevali na mednarodni ravni. Te posebnosti podrobneje opisujem spodaj.

1.1 Ofsted

Urad za standarde v izobraževanju (Office for Standards in Education – Ofsted), ki ga vodi država, je organ, ki šolam nalaga odgovornost za kakovostno izobraževanje mladih. Šole redno nadzirajo: inšpekcijski pregledi običajno vključujejo pregled dokumentacije (razvojnih načrtov, podatkov o rezultatih izpitov), pogovore z učenci, pregled zvezkov in hospitacije. Šole v povprečju pregledajo na tri do pet let in jim dodelijo ocene: odlično, dobro, potrebno izboljšanja ali neustrezno. Z nižjimi ocenami verjetno pride do nadaljnjih inšpekcijskih pregledov, v najslabšem primeru pa šolo bodisi zaprejo bodisi jo prevzame novo vodstvo, če se stanje ne izboljša.

Medtem ko se pri Ofstedu trudijo šolam zatrjevati, da jim v pripravah na Ofstedov pregled ni treba opraviti ničesar »posebnega«, pa ima ta urad v resnici pri večini šol neposreden vpliv na prav vse vidike, od števila vpisanih učencev do cen okoliških nepremičnin. Zato je potencialni »obisk« tako za ravnatelje kot za učitelje povezan s hudim stresom in pričakovanji, nekatere šole pa svoje zaposlene redno izpostavljajo simulacijam inšpekcijskih pregledov (pravijo jim »Mocksteds«), kar lahko negativno vpliva na počutje pri delu zaposlenih in prinaša za mnoge nepotreben pritisk.

1.2 Razvrstilne tabele in podatki

Podatki, ki povzemajo uspeh pri šolskih izpitih, imajo v življenju učiteljev veliko vlogo. Podatki o uspehu šol se redno objavljajo na spletnih straneh in v časopisih ter pri starših vplivajo na dojemanje – in posledično na izbiro – šole za njihovega otroka. Ker vsak otrok šoli prinese ključna sredstva, je za preživetje šole zelo pomembno število učencev, ki jo obiskujejo.

Učitelje tudi redno ocenjujejo glede na uspeh njihovih učencev pri izpitih, kar ima neposreden vpliv na njihovo plačo in napredovanje.

1.3 Raznolikost

V Združenem kraljestvu obstaja vrsta različnih tipov šol, od neodvisnih (zasebnih) šol, na katerih starši plačujejo šolanje svojih otrok, do akademij, ki delujejo neodvisno od lokalnih nadzornih organov, in državnih šol, ki delujejo v okviru lokalne oblasti. V zadnjih letih se pojavljajo tudi »svobodne šole«, ki nastanejo tako, da skupine posameznikov ali organizacij ustanovijo svoje šole z državnimi sredstvi. Naslednji diagram prikazuje, kako se med te kategorije uvrščajo srednje šole.

Slika 1: Vrste srednjih šol v Angliji

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

Aktualne izobraževalne teme v obliki krajših spletnih izobraževanj so že na voljo! Pridobite kompetence prihodnosti, znanja in veščine, ki pedagoškim in strokovnim delavcem omogočajo strokovno in osebno rast.

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

1.4 Upad v učenju sodobnih tujih jezikov

V začetku 21. stoletja je bila sprejeta odločitev, da bodo tuji jeziki za večino srednješolcev na izpitu GCSE odslej neobvezni. To je privedlo do skrb vzbujajočega upada števila dijakov, ki pri 16 letih opravijo formalni izpit iz tujega jezika, na manj kot 50 %. Verjetno je, da se bo to stanje zaradi nacionalnega ozračja glede brexita še poslabšalo. Slika 2 prikazuje, kako v zadnjih letih upada učenje zlasti francoščine in nemščine.

Slika 2: Upad jezikov na izpitu GCSE

2. ALI SO ANGLEŠKE ŠOLE V KRIZI?

Ko sem se leta 2017 lotila raziskovanja za svojo knjigo Kako preživeti v poučevanju, sem bila odločena, da bo knjiga izjemno pozitivna. Ker sem sama učiteljica iz prakse, sem svoje delo zaradi vseh izzivov oboževala.Število učiteljev, ki so želeli prek anket in razgovorov sodelovati v raziskavi, je hitro naraščalo, na koncu sem imela vzorec 3.604 učiteljev. Najprej sem si morala priznati, da slika ni tako pozitivna, kot sem sprva upala. Naslednje številke kažejo nekatere od bolj šokantnih ugotovitev:

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 učiteljev, se jih 29 ne bi videlo v tem poklicu še nadaljnji dve leti.

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 učiteljev, se jih 52 ne bi strinjalo z izjavo »moja delovna obremenitev je obvladljiva«.

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 pedagogov,

bi jih 66 v preteklem letu na delovnem mestu na določeni točki oblile solze,
bi jih 31 jemalo zdravila proti depresiji ali tesnobi,
bi jih bilo 34 bolniško odsotnih zaradi stresa ali slabega duševnega zdravja, neposredno povezanega s službo.

Kmalu sem si bila prisiljena priznati, da se resnično soočamo s krizo. Moje preučevanje nekaterih vključenih dejavnikov je mogoče povzeti na naslednji način.Delovna obremenitev je problematika, ki je ni mogoče prezreti, vendar učitelji niso leni in jim je v veliko zadovoljstvo, če trdo delajo in če čutijo, da delajo dobro. Zame je bil ključnega pomena upad zaupanja in integritete učiteljev, ki je posledica pretiranega nadzora in togih postopkov v imenu »doslednosti«, kar pomeni, da učiteljem pogosto zmanjka prostora za uporabo lastne ustvarjalnosti in strokovne presoje. V luči te mračne slike sem preučila, kaj je v šolah v Angliji dobro in pozitivno.

Ključne ugotovitve na tem področju kažejo, da vzrok za nezadovoljstvo ali za opuščanje učiteljskega poklica le redko ali sploh nikoli ne tiči pri učencih:

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 pedagogov, bi jih 88 poučevanje videlo kot poklic, ki ga je vredno opravljati.

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 pedagogov, bi jih 88 povedalo, da jim je poučevanje v veselje.

3. KAKŠNI SO PA VAŠI RAZLOGI?

Način, s katerim sem preusmerila fokus učiteljev na njihov moralni in socialni imperativ ter jih spomnila na njihove razloge za izbiro tega poklica, je bil pomembna vaja, v kateri sem učitelje vprašala, zakaj so se odločili za poučevanje. V zadnjem mesecu sem to vprašanje zastavila številnim mladim učiteljem (v njihovih prvih treh letih poučevanja). Tu je nekaj vzorčnih odgovorov na vprašanje »Zakaj postati učitelj?«.

Pozitivno vplivati na mlade in jih navdihniti za trud in presežke. Delati z otroki, ki nimajo bogatih staršev ali možnosti, in jim pomagati do spoznanja, da so sposobni in da zmorejo, kajti tudi jaz sem. Biti del rutine, ki se nenehno spreminja, in širiti ljubezen do mojega predmeta!

Vplivati na spremembe, narediti nekaj koristnega, uporabiti svojo kreativnost, vsak dan izkusiti nekaj novega.

V šoli sem se počutila grozno, veliko ustrahovanja, neodkrite učne težave in nizka samopodoba. Na univerzi pa sem se razcvetela. Želela sem pomagati študentom, ki so bili v enakem položaju kot jaz, da bi občutili podporo, da bi dobili pomoč, ki so jo potrebovali, želela sem deliti svoje zamisli in jih naučiti stvari, ki bi jih lahko uporabili v prihodnosti.

Če povzamem: razlogi, zakaj se nekdo odloči postati učitelj, so zelo preprosti: bodisi deliti ljubezen do svojega predmeta bodisi vplivati na spremembe v družbi – ali, še pogosteje, oboje!

4. KAJ V ANGLIJI DELAMO DOBRO?

V nadaljnjem poskusu, da bi se osredotočila na pozitivne vidike, sem učitelje vprašala, v čem smo v Angliji res dobri.

4.1 Vključenost, duhovna oskrba in varstvo

Učitelji se v času pouka (in pogosto tudi po njem!) zelo pogosto vidijo v vlogi nadomestnih staršev. Zelo dobro so usposobljeni za prepoznavanje učencev, ki so izpostavljeni fizičnemu ali čustvenemu nasilju oziroma jim grozi, da bodo, in vse šole imajo vsaj eno varno povezavo do strokovnjakov, ki pomagajo pri takšnih težavah. Vsi učenci imajo osebnega tutorja, s katerim se srečajo enkrat dnevno in katerega ključna naloga je vzpostaviti odnos na duhovni ravni. Angleške šole trdno podpirajo strpnost in vključenost, ne glede na spol, spolno usmerjenost, raso ali vero, šole pa so v zadnjih letih tudi močno izboljšale načine obravnave ustrahovanja.

4.2 Strokovno napredovanje

Med učitelji je v porastu aktivno gibanje, v okviru katerega se odločajo za prostovoljno sodelovanje prek spletnih omrežij, kot sta Twitter in Facebook, pa tudi

osebno, v okviru različnih prireditev, običajno ob sobotah ali ob večerih. Te prireditve segajo od povsem formalnih dogodkov, kakršen je denimo ResearchEd, organiziranih v čast formalnih akademskih raziskav, do zelo neformalnih dogodkov, kakršen je BrewEds, ki se tradicionalno odvijajo v pubih in sprejmejo vsakogar in vse poglede na izobraževanje in šole.

4.3 Natančno poznavanje kurikula in pedagogike

Redno usposabljanje učiteljev je pomembna prednostna naloga večine šol (kljub omejenim proračunom); usposabljanje (znano pod imenom INSET), prek katerega so učitelji in podporno osebje v celoti obveščeni o najnovejših raziskavah in napredku, je sestavni del življenja večine učiteljev v Angliji.

5. KAKO NAPREJ

Pomembno je, da cenimo te pozitivne vidike, gradimo na njih in jih kot skupnost pedagogov uporabljamo za tlakovanje poti naprej. Kot učiteljica in raziskovalka to pot naprej vidim kot preplet treh ključnih elementov.

5.1 Učitelj na začetku kariere

Na državni ravni je prišlo do zanimivega in zelo pozitivnega napredka, s katerim učiteljem zagotavljajo dobro podporo, vse od usposabljanja do njihovega tretjega leta službovanja. To mnenje temelji na izjavah samih učiteljev, pa tudi ključnih izobraževalnih strokovnjakov. Povzeto je spodaj.

Slika 3: Povzeto po strategiji zaposlovanja in ohranjanja učiteljev EduBase Oddelka za izobraževanje

To napredovanje je obetavno in vključuje pomembne naložbe v usposabljanje in napredovanje ter poudarek na kakovostnem mentorstvu in usmerjanju v šolah.

5.2 Še ena pot je!

Obstaja pomembno temeljno gibanje naprednih, v prihodnost usmerjenih učiteljev in pedagoških vodij, ki v imenu človečnosti in zaupanja v svoje učitelje zavračajo osredotočenost na pretiran nadzor in stresno odgovornost. Sem sodijo odmevni ravnatelji, kot sta Jeremy Hannay in Rae Snape. Ti so del rastoče skupine, ki se pogosto srečuje na zgoraj omenjenih konferencah. Pomembno je vzpostaviti ravnovesje med upanjem na spremembe na državni ravni in odkrito podporo takšnim praksam, ki vodijo tako do odličnega uspeha učencev kot do pozitivne ravni ohranjanja osebja v šoli.

5.3 Malenkosti!

Vsak element mojega raziskovanja sloni na malenkostih, ki sestavljajo dnevno ozračje v vsaki šoli in ki imajo tako zelo močan vpliv na dojemanje vloge učiteljev in na njihovo dobro počutje v tej vlogi. Na vseh ravneh je pomembno, da učitelji prevzamejo odgovornost zase in drug za drugega ter da si vzamejo čas za skrb zase (ki je v življenju učiteljev pogosto zanemarjena) na področjih, kot so hrana, telesna aktivnost in spanje. Predvsem si je pomembno zapomniti, da nihče ni preveč pomemben ali preveč zaposlen za besede »hvala«, »oprosti« in »kako si?«.

6. KAJ SE LAHKO NAUČIMO OD SLOVENIJE?

Pot v Slovenijo mi je prinesla toliko pozitivnih izkustev. Copati v šoli, ki pomagajo ohranjati šolo čisto, varstvo otrok pred poukom in po njem, svetlo in lepo šolsko okolje. Vse od tega mi daje zamisli, kaj uvesti tu pri nas. Vendar pa prevladuje sporočilo o izobraževanju in napredovanju učiteljev. Bila sem presenečena in navdušena nad čistim ponosom in slovesnostjo, ki sta obkrožala konferenco, vse od načina, kako so se učitelji predstavili v lepih oblačilih, do odlične hrane in do »buzza«, ki je zajel dan. Občutila sem, da so usposabljanje in napredovanje ter poklicno učenje tisto, kar je v Sloveniji resnično cenjeno. Pri nas včasih obstaja nevarnost, da bodo takšni dogodki delovali kot dolžnost ali »napor« za učitelje. Zelo mi je tudi všeč način, kako učitelji za sodelovanje pridobivajo točke, ki podpirajo njihove možnosti za poklicno napredovanje. To so zamisli, ki jih bom neposredno prenesla v Anglijo, in zelo sem hvaležna ekipi Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, zlasti organizatorki Lidiji Vidmar, da mi je vse te vpoglede omogočila.

VIRI IN LITERATURA

Allen, B., in S. Sims, The Teacher Gap. Abingdon: Routledge, 2018.

DFE, Teacher Recruitment Retention Strategy [spletni vir], https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/786856/DFE_Teacher_Retention_Strategy_Report.pdf [1. 11. 2019].

Gee, G., Worth, J., Sims, D., Academies and Maintained Schools: What do we know? [spletni vir], https://fullfact.org/education/academies-and-maintained-schools-what-do-we-know/ [26. 5. 2017].

Jefferys, B., Language Learning: German and French Drop by Half in Schools [spletni vir], https://www.bbc.co.uk/news/education-47334374 [27. 2. 2019].

Kell, E., How to Survive in Teaching. London: Bloomsbury, 2018. NFER, Teacher Workforce Dynamics in the UK

NFER, Teacher Workforce Dynamics in the UK [spletni vir] , https://www.nfer.ac.uk/teacher-workforce-dynamics-in-england/ [30. 10. 2018].