angleščina Archives - Modra akademija

UČENJE PO MERI VSAKEGA UČENCA – S PORTALOMA IZZIROKUS IN 5KA

Klaudija Doljac — Tue, 30 Aug 2022 13:13:32 +0000

UČENJE PO MERI VSAKEGA UČENCA – S PORTALOMA IZZIROKUS IN 5KA

Založbi Rokus Klett in Modrijan izobraževanje ter resnozabavna spletna učilnica 5KA na VOYO skupaj za podporo učencem in učiteljem

Z novim šolskim letom se portal IzziRokus, ki ga učencem in učiteljem ponujata založbi Rokus Klett in Modrijan izobraževanje, partnersko povezuje z resnozabavno spletno učilnico 5KA na VOYO. Osnovnošolci in starši imajo tako na voljo kar dve odlični poti do boljših ocen v šoli – portal IzziRokus z bogato zbirko atraktivnih interaktivnih učnih elementov in spletno učilnico 5KA z več kot 1200 poučnimi in zabavnimi filmčki, ki jih je odpredavalo 16 učiteljev in z njimi predelalo 12 osnovnošolskih predmetov ter tako šolarjem na zanimiv način približalo šolsko snov.

Portal IzziRokus (www.IzziRokus.si) ponuja interaktivna učna gradiva za več predmetov, ki besedilo obsežno dopolnjujejo in nadgrajujejo s kratkimi izobraževalnimi filmi uglednih svetovnih ponudnikov (BBC, Discovery, Twig, National Geographic), animacijami ter kratkočasnimi interaktivnimi nalogami več vrst. Prinaša tudi številne dodatne funkcionalnosti, kot so možnost poslušanja avdioposnetkov daljših besedil, dodajanje lastnih beležk in sprotno spremljanje lastnega napredka.

5KA ponuja bogat nabor zabavnoresnih izobraževalnih filmčkov za osnovnošolce, ki so nastali v sodelovanju z učitelji praktiki. Učitelji v spletni učilnici snov razlagajo na razumljiv in zabaven način, zato je učenje še bolj privlačno za današnje generacije.

Maruša Dejak, glavna direktorica založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje:

»Za skupen medijski nastop in partnerstvo, ki ga nameravamo še nadgraditi, smo se odločili, saj predano verjamemo v moč znanja, ki ga v digitalni dobi mladim generacijam moramo približati na njim všečen in razumljiv način. Naš digitalni portal IzziRokus z multimedijskimi učbeniki, polnimi atraktivnih videoposnetkov, animacij, simulacij, 3D-modelov in seveda raznovrstnih interaktivnih nalog, ter svež, zabaven pristop k razlagi učnih snovi, kot ga prinaša spletna učilnica 5KA, sta gotovo odlična kombinacija za vsakega učenca in učitelja. Učencem in učiteljem tako ponujamo vsebine učnih načrtov s pomočjo sodobnih multimedijskih rešitev. Pri pripravi obeh portalov je sodelovala večja skupina izbranih učiteljic in učiteljev, kar je dodatno zagotovilo, da učence naslavljamo na ustrezen in njim prijazen ter zanimiv način.«

Blaž Bezek, Direktor razvoja vsebin in VOD storitev

»Ko govorimo o zabavni plati projekta, moramo predvsem imeti v mislih drugi pomen te besede. Ne gre za zabavo v smislu sproščanja, ampak za način podajanja vsebine in forme. Snov v resnozabavni spletni učilnici 5KA podajajo entuziastični učitelji, ki živijo svoj poklic in proaktivno sodelujejo pri snovanju vsebine, predavajo snov na izviren način, da se učna snov predstavlja v primernem kontekstu z zanimivimi primerjavami, da sta scenografija in grafična podoba videov barviti, privlačni in da so videi kratki, jedrnati, jasni. Bistvo ni v učenju na pamet, ampak v spoznavanju in razumevanju.

Produkcijska ekipa je tu naredila izjemno delo – od dolgih predpriprav, vsebinske zasnove projekta, iskanja primernih in za sodelovanje zainteresiranih učiteljev do priprave načrta učne snovi in postavitve produkcijskih planov.«

PREIZKUSI ZDAJ

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

Brigita Urbancic — Mon, 14 Jun 2021 10:14:48 +0000

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

Pri jezikovnem načrtovanju velja enakovredno upoštevati dva procesa: intuitivno usvajanje ter zavestno vadbo in proučevanje slovničnih oblik (Čok, Skela, Kogoj in Razdevšek-Pučko, 1999).

Razlikujemo med implicitnim in eksplicitnim poučevanjem slovnice. Pri implicitnem poučevanju učitelj ne usmerja pozornosti učencev na zavestno obravnavo slovničnih značilnosti jezika, medtem ko pri eksplicitnem poučevanju slovnice učitelj učencem podaja tudi slovnična pojasnila in pravila. Pri postopnem prehajanju implicitnega poučevanja slovnice k bolj eksplicitnemu pristopu velja omeniti t. i. induktivno-deduktivno paradigmo (slika 1). V induktivno-deduktivni paradigmi se odraža odnos med slovnično razlago in slovnično vadbo. Induktivni pristop je, gledano iz izobraževalnega vidika, bolj zaželen, vendar deduktivnega pristopa ne gre povsem izključiti (Čok idr., 1999).

Induktivno	Deduktivno
primeri	pravila
↓	↓
vadba	primeri
↓	↓
pravila	vadba

Slika 1: Induktivno-deduktivna paradigma (Čok idr., 1999)

K. Pižorn (2009) navaja štiri stopnje, ki jih je smiselno upoštevati pri načrtovanju učne ure, in sicer: opazovanje, sklepanje in postavljanje hipotez, strukturiranje in prestrukturiranje ter avtomatizacijo. Naštete stopnje učencem omogočajo, da razvijajo slovnico in postajajo v rabi jezika vse bolj natančni.

Urjenje slovnice je dejavnost, s pomočjo katere utrdimo in temeljito obvladamo jezikovna znanja in zmožnosti (Pižorn, 2009). Avtorica navaja štiri različne tipe urjenja, in sicer: mehanične vadbe, interaktivne dejavnosti, vključevanje osebnosti in igre, pri čemer označi igre kot najbolj priljubljen in najzanimivejši način urjenja slovnice pri učenju s pomočjo didaktične igre za procese izobraževanja, vzgajanje in zabavo. Učenje ob igri je samodejno in celostno (Kač, Šečerov in Cajhen, 2014). Igra je kot učna metoda uspešna in pestra, saj je otrok v igri samostojen, igra teče samodejno, otrok se v igri uresničuje, je ustvarjalen, raziskuje in išče nove možnosti ter je v igri svobodnejši (Čok idr., 1999).

Prav tako velja omeniti pomen sodelovanja in tekmovanja pri pouku. Razlike v sposobnostih med učenci lahko zmanjša organiziranje učnih dejavnosti, ki učencem omogočajo, da delajo v sorazmerno majhnih in po sposobnostih mešanih skupinah. Učitelji lahko prav tako uporabijo tudi skupine učencev z različnimi sposobnostmi, ki druga z drugo tekmujejo, da bi dosegle skupen cilj (Lucariello, 2016).

V povezavi z učenjem in poučevanjem jezikov velja omeniti tudi zaznavne stile, saj imajo lahko pomembnejši vpliv na uspešnost na tem področju. Čeprav ni čistih tipov, je pogosto en način pridobivanja informacij najbolj izražen, zato ga imenujemo preferenčni »tip«. Navedemo lahko tri preferenčne tipe učenca: vidni tip učenca, ki si mora besede vizualno predstavljati; slušni tip učenca, ki mora informacije slišati, ter kinestetični tip učenca, ki bo uspešen, če bo lahko besedilo pospremil z gibi, ga ritmiral, dramatiziral (Čok idr., 1999). Ažman (2012) učiteljem svetuje uporabo multisenzornega prijema brez pretiranega poučevanja za en učni stil, četudi je ta pri učencih prevladujoč, saj možgani učencev delujejo celovito.

Omeniti velja tudi specifike poučevanja učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Med splošne ali nespecifične učne težave sodijo vrste težav, pri katerih je usvajanje in izkazovanje znanja ali veščin lahko ovirano zaradi nekaterih notranjih dejavnikov, najrazličnejših neugodnih vplivov okolja ali neustreznih vzgojno-izobraževalnih interakcij. Specifičnim učnim težavam pa je skupno to, da so nevrološko pogojene (Magajna, in drugi, 2008).

Učenci s specifičnimi učnimi težavami so zaradi neusklajenosti med zmogljivostmi in zahtevami dejavnosti, s katerimi se soočajo, pogosto ovirani pri doseganju napredka v tujem jeziku, zato potrebujejo strukturiran, sistematičen in multisenzoren pristop. Potrebno jim je omogočiti veliko ponovitev, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi sami motiviranosti učencev za učenje angleškega jezika. Kot odlično priložnost za doseganje vse prej naštetega avtorji navajajo raznolike zabavne igre in dejavnosti, ki vključujejo tudi nekoliko tekmovalnosti. Slovnična pravila naj bi bila učencem z učnimi težavami predstavljena jasno, konkretno in razumljivo (deduktivni pristop). Pri pomnjenju bodo učencem pomagali strukturirani pregledi oz. povzetki določene snovi ter barve za označevanje različnih besednih vrst (Pižorn, 2009).

Sčasoma sem na svoji pedagoški poti prepoznala potrebo po didaktičnem gradivu, ki učitelju ponuja celovito rešitev za poučevanje osnovnošolske angleške slovnice in učence aktivno vključi v učni proces. Od samega pričetka svojega poučevanja sem se trudila izdelati strukturiran in multisenzoren pristop za poučevanje angleške slovnice kot odgovor na potrebo po plastičnem ponazarjanju sicer abstraktnih učnih pojmov. Elementi jezika so tako razdeljeni na manjše enote, ki se smiselno zlagajo skupaj kot ploščice (slika 2).

Slika 2: Prikaz povedi v času Present Continuous

Izdelano učno gradivo omogoča učenje s pomočjo didaktične igre, učinkovito inkorporira tekmovanje in sodelovanje med učenci, omogoča uspešno pridobivanje informacij za vidni, slušni ter kinestetični tip učencev, omogoča poučevanje angleške slovnice tako po induktivni kot po deduktivni paradigmi ter hkrati upošteva tudi specifike poučevanja učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami.

Selma Gruban, prof. angl.

Viri

Ažman, T. (2012). Pomen učnih stilov za učitelja in učenca. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, 18–24.

Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., & Razdevšek-Pučko, C. (1999). Učenje in poučevanje tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kač, L., Šečerov, N., & Cajhen, S. (2014). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Tuji jeziki [Elektronski vir]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Lucariello, J. (2016). Dvajset najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN).

Magajna, L., Pečjak, S., Peklaj, C., Čačinovič Vogrinčič, G., Bregar-Golobič, K., Kavkler, M., & Tancig, S. (2008). Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pižorn, K. (Avgust 2009). Dodatni tuji jeziki v otroštvu (Pregledna evalvacijska študija). Pridobljeno iz https://www.zrss.si: https://www.zrss.si/projektiess/skladisce/sporazumevanje_v_tujih_jezikih/tuj-jezik-v-prvem-triletju/Strokovni%20%C4%8Dlanki%20in%20prevodi/dodatni%20tuji%20jeziki%20v%20otro%C5%A1tvu%20(eval.studija)_%20pizorn.pdf.

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Aktualne izobraževalne teme v obliki krajših spletnih izobraževanj so že na voljo! Pridobite kompetence prihodnosti, znanja in veščine, ki pedagoškim in strokovnim delavcem omogočajo strokovno in osebno rast.

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE appeared first on Modra akademija.

ALI SO ŠOLE V VELIKI BRITANIJI V KRIZI?

Brigita Urbancic — Wed, 03 Feb 2021 11:02:45 +0000

ALI SO ŠOLE V VELIKI BRITANIJI V KRIZI?

So državne šole v Veliki Britaniji v »krizi«? Kaj lahko storimo, da bodo šole zaposlovale in obdržale kakovostne učitelje?

Dr. Emma Kell

IZVLEČEK

Ta članek izhaja iz moje knjige Kako preživeti v poučevanju (How to Survive in Teaching; Bloomsbury, 2018) in zajema rezultate novejših raziskav ter dognanja mojega poučevanja, prakse in raziskovanja. Predstavitev ugotavlja, da so, čeprav bi si želeli verjeti, da ni tako, pred učitelji Združenega kraljestva pomembni in skrb vzbujajoči izzivi. Med najpomembnejše sodi upad avtonomije in strokovne integritete posameznih učiteljev, kar je v kombinaciji z nenehnimi spremembami temeljnih elementov našega sistema (od akademizacije do izpitov) in nedavno krizo financiranja, ki je prizadela številne šole, privedlo do »popolnega viharja«. Kljub različnim državnim pobudam še vedno nimamo dovolj kakovostnih učiteljev za našo mladino, prav tako je veliko previsok upad mladih učiteljev, saj v prvih treh letih ta poklic opusti kar tri petine učiteljev. Predstavitev ponuja številne praktične nasvete in priporočila za uravnoteženje te mračne slike – tako na osebni in institucionalni kot na nacionalni ravni – ki bi učiteljem lahko pomagala ostati v poklicu, saj je to konec koncev »najboljši poklic na svetu«.

Šole v angliji se trenutno soočajo z edinstvenim nizom izzivov, ki so povzročili pomanjkanje učiteljev, ki vstopajo v ta poklic, in – še pomembneje – tistih, ki v poklicu ostanejo.

TE IZZIVE SESTAVLJAJO NASLEDNJI DEJAVNIKI:

sistem odgovornosti, kar pomeni, da mnogi učitelji vsakodnevno občutijo, da nimajo zaupanja, da se jih pretirano nadzira in preiskuje;
pomembne spremembe ocenjevanja in učnega načrta na vseh ravneh, vse od vrtca (starost 5 let) do stopnje A (ekvivalentne slovenski maturi, starost 18 let);
zmanjšano financiranje šol, kar pomeni, da prihaja do težav tako pri sredstvih kot tudi pri stroških osebja;
populacijska eksplozija učencev, starih 12-13 let, kar pomeni, da je potrbnih več učiteljev.

V luči teh izzivov je bolj kot kadarkoli prej nujno, da uporabimo vse razpoložljive ukrepe za zagotovitev, da bodo v učilnice vstopili odlični učitelji in v njih – za dobrobit mladih – tudi ostali.

Oktobra 2019 sem odpotovala v Slovenijo na mednarodno konferenco Izzivi v šolah, ki jo je gostila Osnovna šola Frana Albrehta v Kamniku. Stopiti iz vsakodnevnih izkušenj in norm, ki jih jemljemo za samoumevne, je močna in transformativna vaja. Mednarodna konferenca mi je ponudila priložnost ne le razmišljati o izzivih, s katerimi se soočamo v Združenem kraljestvu, ampak tudi pridobiti vpogled v primere odlične prakse v Sloveniji, ki jih lahko delim s svojimi kolegi doma. Upoštevajte, da bom od te točke dalje omenjala Anglijo in angleški sistem, saj imajo šole na Škotskem, Severnem Irskem in v Walesu svoje posebnosti, zato razmer ne morem posplošiti.

Pred obiskom Slovenije sem učitelje v Angliji prosila, naj razmislijo o posebnostih angleških šol, ki jih financira država, v primerjavi s šolami, kjer so poučevali na mednarodni ravni. Te posebnosti podrobneje opisujem spodaj.

1.1 Ofsted

Urad za standarde v izobraževanju (Office for Standards in Education – Ofsted), ki ga vodi država, je organ, ki šolam nalaga odgovornost za kakovostno izobraževanje mladih. Šole redno nadzirajo: inšpekcijski pregledi običajno vključujejo pregled dokumentacije (razvojnih načrtov, podatkov o rezultatih izpitov), pogovore z učenci, pregled zvezkov in hospitacije. Šole v povprečju pregledajo na tri do pet let in jim dodelijo ocene: odlično, dobro, potrebno izboljšanja ali neustrezno. Z nižjimi ocenami verjetno pride do nadaljnjih inšpekcijskih pregledov, v najslabšem primeru pa šolo bodisi zaprejo bodisi jo prevzame novo vodstvo, če se stanje ne izboljša.

Medtem ko se pri Ofstedu trudijo šolam zatrjevati, da jim v pripravah na Ofstedov pregled ni treba opraviti ničesar »posebnega«, pa ima ta urad v resnici pri večini šol neposreden vpliv na prav vse vidike, od števila vpisanih učencev do cen okoliških nepremičnin. Zato je potencialni »obisk« tako za ravnatelje kot za učitelje povezan s hudim stresom in pričakovanji, nekatere šole pa svoje zaposlene redno izpostavljajo simulacijam inšpekcijskih pregledov (pravijo jim »Mocksteds«), kar lahko negativno vpliva na počutje pri delu zaposlenih in prinaša za mnoge nepotreben pritisk.

1.2 Razvrstilne tabele in podatki

Podatki, ki povzemajo uspeh pri šolskih izpitih, imajo v življenju učiteljev veliko vlogo. Podatki o uspehu šol se redno objavljajo na spletnih straneh in v časopisih ter pri starših vplivajo na dojemanje – in posledično na izbiro – šole za njihovega otroka. Ker vsak otrok šoli prinese ključna sredstva, je za preživetje šole zelo pomembno število učencev, ki jo obiskujejo.

Učitelje tudi redno ocenjujejo glede na uspeh njihovih učencev pri izpitih, kar ima neposreden vpliv na njihovo plačo in napredovanje.

1.3 Raznolikost

V Združenem kraljestvu obstaja vrsta različnih tipov šol, od neodvisnih (zasebnih) šol, na katerih starši plačujejo šolanje svojih otrok, do akademij, ki delujejo neodvisno od lokalnih nadzornih organov, in državnih šol, ki delujejo v okviru lokalne oblasti. V zadnjih letih se pojavljajo tudi »svobodne šole«, ki nastanejo tako, da skupine posameznikov ali organizacij ustanovijo svoje šole z državnimi sredstvi. Naslednji diagram prikazuje, kako se med te kategorije uvrščajo srednje šole.

Slika 1: Vrste srednjih šol v Angliji

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

1.4 Upad v učenju sodobnih tujih jezikov

V začetku 21. stoletja je bila sprejeta odločitev, da bodo tuji jeziki za večino srednješolcev na izpitu GCSE odslej neobvezni. To je privedlo do skrb vzbujajočega upada števila dijakov, ki pri 16 letih opravijo formalni izpit iz tujega jezika, na manj kot 50 %. Verjetno je, da se bo to stanje zaradi nacionalnega ozračja glede brexita še poslabšalo. Slika 2 prikazuje, kako v zadnjih letih upada učenje zlasti francoščine in nemščine.

Slika 2: Upad jezikov na izpitu GCSE

2. ALI SO ANGLEŠKE ŠOLE V KRIZI?

Ko sem se leta 2017 lotila raziskovanja za svojo knjigo Kako preživeti v poučevanju, sem bila odločena, da bo knjiga izjemno pozitivna. Ker sem sama učiteljica iz prakse, sem svoje delo zaradi vseh izzivov oboževala.Število učiteljev, ki so želeli prek anket in razgovorov sodelovati v raziskavi, je hitro naraščalo, na koncu sem imela vzorec 3.604 učiteljev. Najprej sem si morala priznati, da slika ni tako pozitivna, kot sem sprva upala. Naslednje številke kažejo nekatere od bolj šokantnih ugotovitev:

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 učiteljev, se jih 29 ne bi videlo v tem poklicu še nadaljnji dve leti.

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 učiteljev, se jih 52 ne bi strinjalo z izjavo »moja delovna obremenitev je obvladljiva«.

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 pedagogov,

bi jih 66 v preteklem letu na delovnem mestu na določeni točki oblile solze,
bi jih 31 jemalo zdravila proti depresiji ali tesnobi,
bi jih bilo 34 bolniško odsotnih zaradi stresa ali slabega duševnega zdravja, neposredno povezanega s službo.

Kmalu sem si bila prisiljena priznati, da se resnično soočamo s krizo. Moje preučevanje nekaterih vključenih dejavnikov je mogoče povzeti na naslednji način.Delovna obremenitev je problematika, ki je ni mogoče prezreti, vendar učitelji niso leni in jim je v veliko zadovoljstvo, če trdo delajo in če čutijo, da delajo dobro. Zame je bil ključnega pomena upad zaupanja in integritete učiteljev, ki je posledica pretiranega nadzora in togih postopkov v imenu »doslednosti«, kar pomeni, da učiteljem pogosto zmanjka prostora za uporabo lastne ustvarjalnosti in strokovne presoje. V luči te mračne slike sem preučila, kaj je v šolah v Angliji dobro in pozitivno.

Ključne ugotovitve na tem področju kažejo, da vzrok za nezadovoljstvo ali za opuščanje učiteljskega poklica le redko ali sploh nikoli ne tiči pri učencih:

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 pedagogov, bi jih 88 poučevanje videlo kot poklic, ki ga je vredno opravljati.

Če bi imelo Združeno kraljestvo 100 pedagogov, bi jih 88 povedalo, da jim je poučevanje v veselje.

3. KAKŠNI SO PA VAŠI RAZLOGI?

Način, s katerim sem preusmerila fokus učiteljev na njihov moralni in socialni imperativ ter jih spomnila na njihove razloge za izbiro tega poklica, je bil pomembna vaja, v kateri sem učitelje vprašala, zakaj so se odločili za poučevanje. V zadnjem mesecu sem to vprašanje zastavila številnim mladim učiteljem (v njihovih prvih treh letih poučevanja). Tu je nekaj vzorčnih odgovorov na vprašanje »Zakaj postati učitelj?«.

Pozitivno vplivati na mlade in jih navdihniti za trud in presežke. Delati z otroki, ki nimajo bogatih staršev ali možnosti, in jim pomagati do spoznanja, da so sposobni in da zmorejo, kajti tudi jaz sem. Biti del rutine, ki se nenehno spreminja, in širiti ljubezen do mojega predmeta!

Vplivati na spremembe, narediti nekaj koristnega, uporabiti svojo kreativnost, vsak dan izkusiti nekaj novega.

V šoli sem se počutila grozno, veliko ustrahovanja, neodkrite učne težave in nizka samopodoba. Na univerzi pa sem se razcvetela. Želela sem pomagati študentom, ki so bili v enakem položaju kot jaz, da bi občutili podporo, da bi dobili pomoč, ki so jo potrebovali, želela sem deliti svoje zamisli in jih naučiti stvari, ki bi jih lahko uporabili v prihodnosti.

Če povzamem: razlogi, zakaj se nekdo odloči postati učitelj, so zelo preprosti: bodisi deliti ljubezen do svojega predmeta bodisi vplivati na spremembe v družbi – ali, še pogosteje, oboje!

4. KAJ V ANGLIJI DELAMO DOBRO?

V nadaljnjem poskusu, da bi se osredotočila na pozitivne vidike, sem učitelje vprašala, v čem smo v Angliji res dobri.

4.1 Vključenost, duhovna oskrba in varstvo

Učitelji se v času pouka (in pogosto tudi po njem!) zelo pogosto vidijo v vlogi nadomestnih staršev. Zelo dobro so usposobljeni za prepoznavanje učencev, ki so izpostavljeni fizičnemu ali čustvenemu nasilju oziroma jim grozi, da bodo, in vse šole imajo vsaj eno varno povezavo do strokovnjakov, ki pomagajo pri takšnih težavah. Vsi učenci imajo osebnega tutorja, s katerim se srečajo enkrat dnevno in katerega ključna naloga je vzpostaviti odnos na duhovni ravni. Angleške šole trdno podpirajo strpnost in vključenost, ne glede na spol, spolno usmerjenost, raso ali vero, šole pa so v zadnjih letih tudi močno izboljšale načine obravnave ustrahovanja.

4.2 Strokovno napredovanje

Med učitelji je v porastu aktivno gibanje, v okviru katerega se odločajo za prostovoljno sodelovanje prek spletnih omrežij, kot sta Twitter in Facebook, pa tudi

osebno, v okviru različnih prireditev, običajno ob sobotah ali ob večerih. Te prireditve segajo od povsem formalnih dogodkov, kakršen je denimo ResearchEd, organiziranih v čast formalnih akademskih raziskav, do zelo neformalnih dogodkov, kakršen je BrewEds, ki se tradicionalno odvijajo v pubih in sprejmejo vsakogar in vse poglede na izobraževanje in šole.

4.3 Natančno poznavanje kurikula in pedagogike

Redno usposabljanje učiteljev je pomembna prednostna naloga večine šol (kljub omejenim proračunom); usposabljanje (znano pod imenom INSET), prek katerega so učitelji in podporno osebje v celoti obveščeni o najnovejših raziskavah in napredku, je sestavni del življenja večine učiteljev v Angliji.

5. KAKO NAPREJ

Pomembno je, da cenimo te pozitivne vidike, gradimo na njih in jih kot skupnost pedagogov uporabljamo za tlakovanje poti naprej. Kot učiteljica in raziskovalka to pot naprej vidim kot preplet treh ključnih elementov.

5.1 Učitelj na začetku kariere

Na državni ravni je prišlo do zanimivega in zelo pozitivnega napredka, s katerim učiteljem zagotavljajo dobro podporo, vse od usposabljanja do njihovega tretjega leta službovanja. To mnenje temelji na izjavah samih učiteljev, pa tudi ključnih izobraževalnih strokovnjakov. Povzeto je spodaj.

Slika 3: Povzeto po strategiji zaposlovanja in ohranjanja učiteljev EduBase Oddelka za izobraževanje

To napredovanje je obetavno in vključuje pomembne naložbe v usposabljanje in napredovanje ter poudarek na kakovostnem mentorstvu in usmerjanju v šolah.

5.2 Še ena pot je!

Obstaja pomembno temeljno gibanje naprednih, v prihodnost usmerjenih učiteljev in pedagoških vodij, ki v imenu človečnosti in zaupanja v svoje učitelje zavračajo osredotočenost na pretiran nadzor in stresno odgovornost. Sem sodijo odmevni ravnatelji, kot sta Jeremy Hannay in Rae Snape. Ti so del rastoče skupine, ki se pogosto srečuje na zgoraj omenjenih konferencah. Pomembno je vzpostaviti ravnovesje med upanjem na spremembe na državni ravni in odkrito podporo takšnim praksam, ki vodijo tako do odličnega uspeha učencev kot do pozitivne ravni ohranjanja osebja v šoli.

5.3 Malenkosti!

Vsak element mojega raziskovanja sloni na malenkostih, ki sestavljajo dnevno ozračje v vsaki šoli in ki imajo tako zelo močan vpliv na dojemanje vloge učiteljev in na njihovo dobro počutje v tej vlogi. Na vseh ravneh je pomembno, da učitelji prevzamejo odgovornost zase in drug za drugega ter da si vzamejo čas za skrb zase (ki je v življenju učiteljev pogosto zanemarjena) na področjih, kot so hrana, telesna aktivnost in spanje. Predvsem si je pomembno zapomniti, da nihče ni preveč pomemben ali preveč zaposlen za besede »hvala«, »oprosti« in »kako si?«.

6. KAJ SE LAHKO NAUČIMO OD SLOVENIJE?

Pot v Slovenijo mi je prinesla toliko pozitivnih izkustev. Copati v šoli, ki pomagajo ohranjati šolo čisto, varstvo otrok pred poukom in po njem, svetlo in lepo šolsko okolje. Vse od tega mi daje zamisli, kaj uvesti tu pri nas. Vendar pa prevladuje sporočilo o izobraževanju in napredovanju učiteljev. Bila sem presenečena in navdušena nad čistim ponosom in slovesnostjo, ki sta obkrožala konferenco, vse od načina, kako so se učitelji predstavili v lepih oblačilih, do odlične hrane in do »buzza«, ki je zajel dan. Občutila sem, da so usposabljanje in napredovanje ter poklicno učenje tisto, kar je v Sloveniji resnično cenjeno. Pri nas včasih obstaja nevarnost, da bodo takšni dogodki delovali kot dolžnost ali »napor« za učitelje. Zelo mi je tudi všeč način, kako učitelji za sodelovanje pridobivajo točke, ki podpirajo njihove možnosti za poklicno napredovanje. To so zamisli, ki jih bom neposredno prenesla v Anglijo, in zelo sem hvaležna ekipi Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, zlasti organizatorki Lidiji Vidmar, da mi je vse te vpoglede omogočila.

VIRI IN LITERATURA

Allen, B., in S. Sims, The Teacher Gap. Abingdon: Routledge, 2018.

DFE, Teacher Recruitment Retention Strategy [spletni vir], https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/786856/DFE_Teacher_Retention_Strategy_Report.pdf [1. 11. 2019].

Gee, G., Worth, J., Sims, D., Academies and Maintained Schools: What do we know? [spletni vir], https://fullfact.org/education/academies-and-maintained-schools-what-do-we-know/ [26. 5. 2017].

Jefferys, B., Language Learning: German and French Drop by Half in Schools [spletni vir], https://www.bbc.co.uk/news/education-47334374 [27. 2. 2019].

Kell, E., How to Survive in Teaching. London: Bloomsbury, 2018. NFER, Teacher Workforce Dynamics in the UK

NFER, Teacher Workforce Dynamics in the UK [spletni vir] , https://www.nfer.ac.uk/teacher-workforce-dynamics-in-england/ [30. 10. 2018].

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post ALI SO ŠOLE V VELIKI BRITANIJI V KRIZI? appeared first on Modra akademija.

FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI POUKU ANGLEŠČINE

Klaudija Doljac — Tue, 27 Oct 2020 08:45:27 +0000

FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI POUKU ANGLEŠČINE

Že uporabljate formativno spremljanje pri pouku? Tokrat z vami delimo ne samo izkušnjo, ampak tudi praktične nasvete učiteljice Aleksandre Velenšek, ki pri svojem poučevanju proaktivno uporablja načela formativnega spremljanja. Na primeru izvedbe učnega sklopa Holidays vas bo popeljala skozi celoten proces formativnega spremljanja pri pouku, da boste njen pristop brez potreb po večjih prilagoditvah lahko uporabili tudi sami.

Pa ne spet formativno spremljanje…

Verjamem, da če ta članek berete kot učitelj, ste o formativnem spremljanju slišali že ogromno in boste rekli: »Ne spet formativno! O tem poslušamo na vsakem izobraževanju, vsaki študijski skupini, saj je bilo tega že dovolj!« Če ste se ujeli ob tej misli, se vprašajte: Koliko vem zares in tudi konkretno o formativnem spremljanju? Ali ga uporabljam pri pouku? In zakaj ne, če nekateri pravijo, da deluje? Če so vaši oddelki polni učencev brez motivacije, potem je nujno, da se ga lotite, ker res deluje. Ne ustrašite se ob obilici literature. Raje izluščite bistvo, ki ga bom zapisala tudi v tem članku. To je proces, ki usmerja učno pot, da je uspešna in zahtevna, ni cilj. Učenje je inovativen življenjski projekt, zakaj ne bi v njem uživali mi in naši učenci?

Ko se lotiš formativnega spremljanja, ugotoviš, da te čaka kup sprememb, pozitivnih sprememb. Vsake novosti se je težko lotiti, a je vredno truda. Formativno spremljanje omogoča usklajevanje učenčevih potreb, učnega načrta in učitelja. Spodbuja opazovanje učnega procesa, zbiranje podatkov in njihovo analizo. Bistvena elementa formativnega spremljanja sta učenčeva predstavitev naučenega in skupna analiza dosežka.

Prednosti formativnega spremljanja

Formativno spremljanje je najnaravnejša oblika preverjanja. V skladu s pričakovanji in potrebami posameznega učenca uravnava merila uspešnosti. Analize v Angliji kažejo, da pogosto ocenjevanje škodi. Prevelik poudarek je na ocenjevanju, premajhen na povratni informaciji. Povratna informacija ima veliko vrednost in ogromno prednosti, saj pridobimo s tem manj testov in izpraševanj za oceno, odpravljamo vrzeli v znanju, učenci uživajo ob predstavljanju dosežkov in s tem urijo svoje sposobnosti retorike in nastopanja, pomembna funkcija je medvrstniško učenje in predvsem to, da se lahko prilagodimo učencem in njihovi stopnji znanja individualno, kar nam omogoča individualizacijo in diferenciacijo. Tu je pomembna oblika spremljanja in portfeljskega ocenjevanja, ki ima funkcijo zbiranja dokazov o uspešnosti pouka.

Povratna informacija, ki jo pridobijo učenci, je ključna. Pri tem je koristno, da tudi učenci aktivno sodelujejo pri oblikovanju kriterijev, saj s tem pridobijo občutek moči in vpliva na oceno. Prav tako je zelo pomembno medvrstniško vrednotenje dosežkov, s tem si lahko učenci med seboj pomagajo, pridobijo kup koristnih informacij in dobijo vrstniško oceno, ki je del končnega ocenjevanja. Zagovarjam celo, da vsakega učenca prej ovrednotita dva učenca, nato šele učitelj.

Formativno spremljanje in izkušnja iz razreda

V nadaljevanju bom prikazala konkreten primer izvedbe učnega sklopa na temo HOLIDAYS (počitnice) pri pouku angleščine v 9. razredu osnovne šole.

Prva ura

V prvi uri učenci nanizajo ideje, o čem vse govorimo, ko rečemo besedo počitnice, naredimo miselni vzorec. Nato razmislijo, kaj bi preučili sami, da bi lahko na koncu izdelali svoj pisni in govorni izdelek. Pri angleščini namreč krepimo štiri veščine (bralno, pisno, govorno in slušno) in vsem tem kriterijem moramo zadostiti. V zvezek si naredijo tabelo s tremi stolpci:

Kaj že vem?	Česa se želim naučiti?	Kaj sem se naučil?

To imenujemo metoda VŽN.

Druga ura

Med drugo šolsko uro nadaljujejo raziskovanje. Da bi našli podatke, učenci uporabljajo vire, ki so jih prinesli s seboj. Samostojno raziskujejo, na voljo imajo spletni slovar in internetne strani ter gradivo, ki so ga prinesli s seboj (brošure, turistične vodnike …), zato je to uro najbolje izvesti v računalniški učilnici.

Tretja ura

Tretjo šolsko uro sledi določanje kriterijev za vrednotenje njihovih izdelkov. Ovrednotiti morajo tri posamezne dele njihovega raziskovanja (načrtovanje, pisni del, govorni del). Usmerjam jih pri določanju kriterijev in jih vodim, da je vse skupaj bolj smiselno in da so zajeti različni aspekti. Glede na skupaj izdelane kriterije pregledajo svoj pisni izdelek in ga dopolnijo.

Tabela 1: Ocenjevalni list

Načrtovanje:		učenec 1	učenec 2	učitelj
– pregleden in urejen zapis	1 t
– vsi podatki so zajeti – polovica ali več podatkov je zajetih – manj kot pol podatkov je zajetih	1 t 0,5 t 0 t
– natančnost zapisov	1 t
Pisni del:
– slovnica ustrezen slovnični čas – ustrezne strukture	1 t 1 t
– zgradba besedila uvod, jedro, zaključek eno manjka manjka vse odstavki, pregledno	2 t 1 t 0 t 1 t
– vsebina je ustrezna načrtu delno – ustrezni zapisi besedišča delno	1 t 0,5 t 1 t 0,5 t
– dolžina besedila (najmanj 150 besed)	1 t
Ustni del:
glasnost hitrost	0,5 t 0,5 t
ustrezna vsebina	1 t
ustrezne strukture	1 t
neuporaba mašil	1 t
ustrezen vrstni red	1 t
priprava	1 t

Četrta ura

Četrto šolsko uro se pripravijo na govorno predstavitev. Na kratko zapišejo pripravo ali dialog s sošolcem. Nato se pripravljajo na govorno predstavitev tako, da dva sošolca ločeno ovrednotita delo. Tukaj je zelo pomembno medvrstniško ocenjevanje, saj služi tudi izmenjavi informacij, predlogom za izboljšanje.

Peta ura

Sledijo govorne predstavitve. Pred uro učitelj pregleda in ovrednoti pisne izdelke. Vsi poslušajo predstavitve in učitelj jih oceni.

Šesta ura

Naslednjo, zadnjo uro sledi zapis tabelne slike v zvezke – kaj smo se naučili o tej temi. Učitelj zapiše naslov, učenci hodijo k tabli in drug drugega dopolnjujejo s snovjo, ki so se je naučili o tej temi.

Naj omenim, da je bistvo formativnega spremljanja, da je učenec v aktivni vlogi, učitelj pa je moderator, posrednik in usmerjevalec, nikakor ni statična oseba. Učitelj ves čas kroži med skupinami, jih usmerja in jim pomaga, sicer lahko nastane precejšen kaos. Prav tako pa je pomembno, da učencem daje sprotne povratne informacije, ki niso v smislu prav/narobe, ampak delujejo bolj terapevtsko in svetovalno, saj je to za učence veliko bolj motivacijsko.

Samoevalvacija

Kar je mogoče še najbolj pomembno, pa je refleksija oz. samoevalvacija učenca. S tem učenec pridobi občutek, kaj je naredil prav, kaj bi moral bolje in kje so njegova šibka področja, ki jih lahko še izboljša. Zelo pomembno je, da si vzamemo čas tudi za zadnji del, saj je ravno to ključ do razumevanja in smisla celotnega sklopa, poleg tega pa nam to omogoča, da učenci in starši lažje razumejo, zakaj je bil posamezen učenec ocenjen tako, in ne drugače.

Tabela 2: List za refleksijo učenca

*Skupinsko delo*		:/
Prispevam k pozitivni komunikaciji v skupini.
Izbrane vloge dobro opravljam.
Dobro sodelujem z ostalimi člani v skupini.
Prinesel/prinesla sem dogovorjene materiale.
*Plakat*
Zapisi so jasni in čitljivi.
Zapis je pravopisno zapisan.
Plakat je estetski, bogat.
*Ustni del*
Govorim glasno.
Govorim razločno.
Pravilno izgovarjam predstavljene izraze.
Temo predstavljajo vsi člani.
Tema je predstavljena zanimivo (reklame, uganke, linki, fizične stvari, pesmi …)
Navezujem očesni stik.
Časovno omejena predstavitev 4–7 minut.
*Pisni del*
Zapis v zvezku je jasen in čitljiv.
Prepisano je vse besedišče.
Zapisi so pravopisno pravilno zapisani.
*Delovni listi*
Naloga je zanimiva.
Navodilo je zapisano v angleščini in slovenščini.
Težavnost je primerna.
Naloga ima 10 primerov.
Zapisi so jasni in čitljivi.

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

Vzajemno učenje

Čeprav je formativno spremljanje na začetku videti kot nekaj, kar je zelo zahtevno in od nas učiteljev terja ogromno napora in dodatnega dela, boste sčasoma videli, da to ne drži. Učenci pridobijo ogromno, v vmesnih urah učitelj igra le vlogo nadzornika in moderatorja, le v končnem delu sledi vrednotenje. Učencem je takšen način dela blizu, to počnejo z veseljem, predvsem pa ogromno pridobijo: jezikovno in nejezikovno. Hkrati tudi razvijamo sposobnosti IKT, govorne sposobnosti in sposobnosti nastopanja, ki marsikateremu učencu pešajo. Večina učencev ni vajena nastopanja in s tem pridobijo samozavest.

Formativno spremljanje in učni načrt

Naj vam ne bo škoda za posamezen sklop nameniti 8 ali 10 ur, saj je vredno. Vem, da smo učitelji obremenjeni z učnim načrtom in učbeniki, a sprejmimo dejstvo, da ni treba narediti čisto vsega in s tem lahko nekaterim sklopom namenimo več časa, druge pa mogoče preprosto izpustimo. In še to, cilj vsakega sklopa ni samo ocenjevanje, saj ocena na učenca deluje nestimulativno, pomembnejša je kakovostna in takojšnja povratna informacija.

Kot učiteljico angleščine in nemščine me je formativno učenje navdušilo. Upam, da je ali bo tudi vas. In misel Johna Hattieja pove vse o smislu formativnega spremljanja: »When teachers SEE learning through the eyes of a student and when students SEE themselves as their own teachers.« (John Hattie, Visible Learning)

Avtorica: Aleksandra Velenšek

LITERATURA

Hafner, L. (2010). Vrednost povratne informacije v procesu učenja. V Zajc, S. in Turk, M.
Škraba, M. (ur.) Didaktika ocenjevanja znanja: vrednost povratne informacije za učenje in
poučevanje. Zbornik 3. mednarodnega posveta v Celju, marec 2009. Ljubljana: ZRS.
Hargreaves, E. (2005). Assessment for learning? Thinking outside the (black) box.
Cambridge Journal of Education, V35, št. 2, str. 213‒224.
Komljanc, N. (2008). Interna gradiva za izvajanje razvojno aplikativnega projekta, Zavod RS za šolstvo.
Novak, M. (2008). Usposabljanje strokovnih delavcev šol na področju procesa ocenjevanja znanja. Zbornik prispevkov Didaktika ocenjevanja znanja, str. 122‒129.
Wiliam, D. (2013). Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih. V S. Sentočnik (ur.), O naravi učenja. Ljubljana, ZRŠŠ.

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI POUKU ANGLEŠČINE appeared first on Modra akademija.

angleščina Archives - Modra akademija

UČENJE PO MERI VSAKEGA UČENCA – S PORTALOMA IZZIROKUS IN 5KA

UČENJE PO MERI VSAKEGA UČENCA – S PORTALOMA IZZIROKUS IN 5KA

Založbi Rokus Klett in Modrijan izobraževanje ter resnozabavna spletna učilnica 5KA na VOYO skupaj za podporo učencem in učiteljem

Deli članek na:

Preberite tudi:

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

Viri

Deli članek na:

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Preberite tudi:

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

ALI SO ŠOLE V VELIKI BRITANIJI V KRIZI?

ALI SO ŠOLE V VELIKI BRITANIJI V KRIZI?

Share this entry

So državne šole v Veliki Britaniji v »krizi«? Kaj lahko storimo, da bodo šole zaposlovale in obdržale kakovostne učitelje?

Šole v angliji se trenutno soočajo z edinstvenim nizom izzivov, ki so povzročili pomanjkanje učiteljev, ki vstopajo v ta poklic, in – še pomembneje – tistih, ki v poklicu ostanejo.

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

Deli članek na:

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Preberite tudi:

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI POUKU ANGLEŠČINE

FORMATIVNO SPREMLJANJE PRI POUKU ANGLEŠČINE

Deli članek na:

Pa ne spet formativno spremljanje…

Prednosti formativnega spremljanja

Formativno spremljanje in izkušnja iz razreda

Tabela 1: Ocenjevalni list

Samoevalvacija

Tabela 2: List za refleksijo učenca

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

Vzajemno učenje

Formativno spremljanje in učni načrt

Deli članek na:

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Preberite tudi:

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26