Brigita Urbancic, Author at Modra akademija

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

Brigita Urbancic — Wed, 10 Dec 2025 09:58:16 +0000

Spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji,

prisrčno vabljeni na brezplačno Rokusovo akademijo za razredni pouk. Letos bomo namreč združili Akademijo z Lili in Binetom ter Akademijo Radovednih pet, hkrati pa vam bomo postregli z bogatim naborom strokovnih vsebin, posebej oblikovanih za učitelje od 1. do 5. razreda. Pripravili smo zanimiva predavanja in praktične primere priznanih strokovnjakov, ki vam bodo v pomoč pri vsakodnevnem delu v razredu in pri spoprijemanju z izzivi sodobne šole. Dotaknili se bomo tudi novosti, ki jih prinašajo novi učni načrti ter prihajajoče šolsko leto.

Ne zamudite srečanja v soboto, 7. februarja 2026, v Odiseji (Moskovska ulica 11, 1000 Ljubljana).

Vse, ki se nam boste pridružili v Ljubljani, bomo razveselili z darilcem in vam pripravili potrdilo o udeležbi. Tiste, ki se nam ne morete pridružiti v živo, vabimo, da nam prisluhnete prek spleta. Če se boste dogodka udeležili prek spleta, vam potrdila o udeležbi in darila žal ne moremo zagotoviti.

>> PRIJAVE

>> PROGRAM

Pridružite se nam, da skupaj gradimo novo znanje, izmenjamo izkušnje in poiščemo navdih za še ustvarjalnejši pouk.

Kako vam je všeč zapis?

Preberite tudi:

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

Brigita Urbancic — Thu, 16 Jan 2025 14:22:37 +0000

Prijavite se na 3. mednarodno konferenco
Moč digitalnega poučevanja

Spoštovani!

Z veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na 3. konferenci Moč digitalnega poučevanja, ki bo letos znova združila osnovnošolske in srednješolske pedagoške in strokovne delavce v navdihujočem okolju Kongresnega centra Brdo pri Kranju.

Priložnost za odkrivanje najnovejših digitalnih trendov, izmenjavo dobrih praks in mreženje je tu – rezervirajte si datum in se podajte na pot novih znanj in izkušenj!

Rdeča nit letošnje konference, Povezovanje svetov, bo obogatena s kakovostnimi vsebinami o sodobnem digitalnem poučevanju, učenju in življenju. Teme bomo obravnavali celostno prek:

interaktivnih delavnic, na katerih boste lahko preizkusili nove pristope in orodja;
kreativnih vpogledov v prihajajoče trende digitalnega izobraževanja;
navdihujočih govorcev iz domačega in tujega okolja, ki bodo z vami delili praktične izkušnje in vpoglede iz sveta inovativnega poučevanja, učenja in življenja.

Dogodek tako ni namenjen le karierni rasti, temveč tudi osebni. S širokim spektrom zanimivih, inovativnih in navdihujočih informacij bomo spletli mrežo novih znanj za vsakodnevno uporabo.

KDAJ: sobota, 15. marec 2025

KJE: Brdo pri Kranju, Kongresni center

>> PRIJAVA <<

KOTIZACIJA

za pedagoške delavce: 15 EUR
za zunanje udeležence: 150 EUR

Plačnik je lahko fizična osebaali izobraževalna ustanova oz. podjetje.

Nepedagoški delavci prijavo oddate preko e-pošte seminarji@rokus-klett.si. Na vaš e-naslov boste prejeli predračun za plačilo kotizacije.
Celoten izkupiček od prodanih vstopnic (brez DDV) za konferenco Moč digitalnega poučevanja bo namenjen fundaciji ROK za nadarjene učence.

>> VEČ O KONFERENCI <<

Veselimo se vaše družbe!

Kako vam je všeč zapis?

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

27. 05. 2026/Objavil: Monika Rozman

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

13. 04. 2026/Objavil: Monika Rozman

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

10. 12. 2025/Objavil: Brigita Urbancic

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

28. 05. 2025/Objavil: Klaudija Doljac

NOVO: Modra zbirka – znanje na klik!

30. 04. 2025/Objavil: Klaudija Doljac

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

16. 01. 2025/Objavil: Brigita Urbancic

Pokaži več

The post Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja appeared first on Modra akademija.

Prijavite se na natečaj DIGITRAJNI UČITELJ!

Brigita Urbancic — Wed, 04 Oct 2023 12:42:07 +0000

Prijavite se na natečaj Digitrajni učitelj!

Natečaj je namenjen predstavitvi in izmenjavi najboljši praks pedagoških delavcev na področju digitalnih kompetenc, finančne pismenosti in trajnostnega razvoja. Izbran in nagrajen bo najboljši prispevek iz vsake skupine sodelujočih.

Preberite si več o natečaju.

Kako vam je všeč zapis?

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

27. 05. 2026/Objavil: Monika Rozman

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

13. 04. 2026/Objavil: Monika Rozman

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

10. 12. 2025/Objavil: Brigita Urbancic

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

28. 05. 2025/Objavil: Klaudija Doljac

NOVO: Modra zbirka – znanje na klik!

30. 04. 2025/Objavil: Klaudija Doljac

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

16. 01. 2025/Objavil: Brigita Urbancic

Pokaži več

The post Prijavite se na natečaj DIGITRAJNI UČITELJ! appeared first on Modra akademija.

LETNA MEDNARODNA KONFERENCA: DIGITRAJNI UČITELJ

Brigita Urbancic — Wed, 27 Sep 2023 08:15:57 +0000

LETNA MEDNARODNA KONFERENCA: DIGITRAJNI UČITELJ

Prva mednarodna konferenca Digitrajni učitelj, katere ključne teme bodo krepitev digitalnih kompetenc, temeljne vsebine računalništva in informatike, kompetence za trajnostni razvoj ter finančna pismenost strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

KDAJ: 23. in 24. oktober 2023

KJE: Hotel Slovenija, Portorož

Oglejte si vsebino in program konference.

Kako vam je všeč zapis?

Modra akademija se poteguje za naziv Best of the best 2023

Brigita Urbancic — Mon, 19 Jun 2023 11:43:14 +0000

Modra akademija se poteguje za naziv Best of the best 2023

Z veseljem delimo novico, da je Modra akademija ena izmed 9 kandidatov, ki so s svojimi projekti navdihnili in se bodo potegovali za prestižni naslov Best of the Best 2023 v okviru AmCham Slovenia.

Obiščite spletno stran https://www.modra-akademija.si/ in se prepričajte, zakaj!

The post Modra akademija se poteguje za naziv Best of the best 2023 appeared first on Modra akademija.

PRIMER DOBRE PRAKSE: VAJE ZA SPRETNE PRSTE

Brigita Urbancic — Tue, 17 May 2022 10:19:58 +0000

PRIMER DOBRE PRAKSE: VAJE ZA SPRETNE PRSTE

Učiteljice razrednega pouka v svoji praksi opažamo, da ima vse več učencev prve triade v osnovni šoli vedno pogostejše težave na področju motorike, učenja, vedenja in medsebojnih odnosov. Pri razvijanju otrokovih spretnosti so pomembne senzomotorične izkušnje in povratne informacije, ki jih otroci dobijo od odraslih bodisi doma bodisi v vrtcu ali šoli. Zato že tretje leto zapored izvajamo vaje za zaznavanje in obvladovanje telesa, ki smo jih poimenovale »vaje za spretne prste«. Z njimi spodbujamo razvoj grobe in fine motorike ter socialnih, emocionalnih, kognitivnih in komunikacijskih veščin.

Pri vajah za zaznavanje in obvladovanje telesa izhajamo iz teorije o senzorni integraciji, ki jo je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja razvila dr. Anna Jean Ayres. Senzorna integracija je otrokova zmožnost čutenja, razumevanja in organiziranja čutilnih informacij iz njegovega telesa in iz okolja v smiselno celoto. Kadar je integracija celostna in uravnovešena, ima otrok izredno velike možnosti za učenje, ustrezno vedenje in boljše uravnavanje gibanja (Emmons in Anderson, 2006).

Vaje za zaznavanje in obvladovanje telesa potekajo v dveh delih. Prvi zajema tematske gibalne vaje, ki spodbujajo razvoj grobe motorike; izvajajo se v telovadnici.

Drugi sklop vaj pa izvajamo v učilnicah kot delo po postajah, kjer učenci ravnajo z različnim materialom, s čimer spodbujamo razvoj ostalih veščin.

Vaje smo izvajale enkrat tedensko v določenem zaporedju, in sicer so bile prvo šolsko uro na vrsti gibalne vaje v telovadnici, naslednjo šolsko uro pa so učenci po postajah delali s konkretnim materialom. Za osnovo smo uporabile odpadni material, saj ga učenci poznajo, prav tako pa je lahko dostopen. Vaje za spretne prste tudi povezujemo s cilji iz učnega načrta. Še posebej dobro jih lahko povežemo s slovenščino (grafomotorika, predopismenjevalne spretnosti, igra vlog idr.), matematiko (štetje, razvrščanje, računanje idr.) in spoznavanjem okolja (življenjska okolja, poklici, promet idr.).

Učiteljice smo po izvedenih vajah opažale pozitivne učinke vadbe. Takoj po izvedbi vaj so bili učenci bolj umirjeni, sproščeni in dovzetni za nadaljnje delo pri pouku. Lažje so sledili navodilom in poteku dela. Učenci so napredovali v različnih grobo- in finomotoričnih spretnostih, okrepili so trajanje svoje pozornosti, natančnosti in vztrajnosti. Zmanjšale so se njihove vedenjske težave, okrepili pa sta se njihova samopodoba in samokontrola telesa. Med vrstniki je bilo manj konfliktnih situacij, povečala se je njihova motivacija za delo, hkrati pa se je izboljšala tudi celotna razredna klima.

Vaje smo zbrale v zbirki z naslovom Vaje za spretne prste, ki bo izšla 1. 9. 2020. Zbirka obsega 35 tematskih vadb v telovadnici in 100 konkretnih primerov finomotoričnih vaj v razredu. Namenjena je vzgojiteljem, učiteljem, socialnim delavcem in specialnim pedagogom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki od 3. do 8. leta starosti. Strokovnim delavcem omogoča lažjo in boljšo organizacijo pedagoškega dela, ki otrokom ponuja možnost učenja prek igre in kakovostnega raziskovanja okolja, s poudarkom na učenju prek senzornih izkušenj. Prav tako pa je tudi edinstven priročnik za starše, ki želijo svojim otrokom ponuditi raznolike aktivnosti za njihov razvoj.

Cena: 34 EUR

Svoj izvod lahko naročite TUKAJ. Naročilo lahko oddate tudi po e-pošti (narocila@rokus-klett.si) ali na telefonski številki 080 19 90.

V zahvalo za vaše zaupanje vam krijemo stroške pošiljanja.

Avtorice prispevka: mag. Bojana Krašovec, Nina Sovinc in Anja Bizjak

Viri in literatura: Emmons, P. G., Anderson, L. M. (2006). Understanding sensory dysfunction: learning, development and sensory dysfunction in autism spectrum disorders, ADHD, learning disabilities and bipolar disorder. London, Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers.

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Aktualne izobraževalne teme v obliki krajših spletnih izobraževanj so že na voljo! Pridobite kompetence prihodnosti, znanja in veščine, ki pedagoškim in strokovnim delavcem omogočajo strokovno in osebno rast.

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post PRIMER DOBRE PRAKSE: VAJE ZA SPRETNE PRSTE appeared first on Modra akademija.

KOLEKTIVNI MITI IN SUGESTIJE

Brigita Urbancic — Mon, 14 Jun 2021 10:18:26 +0000

KOLEKTIVNI MITI IN SUGESTIJE

Naša realnost, torej to, kar dojemamo in doživljamo kot »svet« okrog nas, se v vsakem trenutku spreminja, modelira na novo. Vse aktivnosti, ki jih opravljamo, vse informacije, ki jih sprejemamo, vse osebe, ki jih srečujemo, vsi pogovori, vse reklame, vse TV- in radijske oddaje, vse spletne vsebine, ki jih spremljamo … – vse to pušča sledi v naši realnosti, čeprav se marsikdaj na prvi pogled zdi zelo nepomembno. Sledi so seveda v začetku minimalne in skoraj nezaznavne. Ko kaj novega preberemo ali slišimo, srečamo neko osebo, slišimo neko pesem na radiu, samo enkrat samkrat, spomin zelo hitro zbledi. Nekaj, kar se ponavlja, pa nekako najde pot in vhod do našega nezavednega uma, ne glede na to, kako nepomembno se nam zdi na prvi pogled. Stvari, ki se nam dogajajo vedno znova, dojemamo kot pomembno dejstvo.

Pred prihodom množičnih medijev, ki nas »bombardirajo« z informacijami, ki z nami osebno nimajo nikakršne povezave, so bile stvari, ki so se nam ponavljale, tudi zares pomembne in realne: bile so v našem konkretnem življenjskem okolju. Ponavljajoče se stvari imajo sugestivno moč, ki se ji je težko upirati.

Legenda o špinači, polni železa – kakšno povezavo ima to s hipnozo?

Morda so tudi vam kot otroku zatrjevali in vas prepričevali, da morate jesti veliko špinače, saj vsebuje veliko železa. To so bile trditve v smislu, da ima več železa kot špinača le še ladja, ki prevaža železo. Več špinače ko boste pojedli, bolj boste rasli in močnejši boste – torej boste zmagovalci! Pri tem je najzanimivejše merljivo dejstvo, da špinača sploh nima tako veliko železa. Vsebuje namreč le 3 mg železa na 100 gramov. To je v primerjavi z marsikatero drugo zelenjavo precej malo – za primer, veliko železa imata leča in soja, da o količini železa v svinjskih jetrih sploh ne govorimo (29 mg na 100 g)! Pri tem je treba poudariti, da ima špinača precejšnjo količino oksalne kisline, ki je za človeški organizem težko prebavljiva, zato špinačo za majhne otroke v večjih količinah odsvetujejo! Torej tudi tukaj velja osnovno načelo zdrave prehrane – zmernost! A to ni naša osnovna tema, le za informacijo.

Nastanek te močne legende o veliki vsebnosti železa v špinači pripisujejo napaki nekega kemika, ki je raziskoval živila v drugi polovici 19. stoletja. Naredil je napako in jo spregledal: decimalno vejico je prestavil za eno mesto v desno, kar je pomenilo, da je vsebnost železa v špinači podeseteril. Kot rečeno, napake dolga leta niso ugotovili in popravili. Zaradi tega je špinača veljala za izjemen vir železa. Seveda se spomnite tudi ameriškega »izuma« Popaja, mornarja, ki je z enormno količino zaužite špinače postal mišičnjak brez primere. Informacija »špinača je bogata z železom« je bila vedno znova posredovana naprej, dokler niso bili res vsi prepričani, da je tako. Milijone otrok po vsem svetu so na najrazličnejše načine spodbujali in animirali za uživanje špinače, kar se je velikokrat končalo tudi kot veliki zeleni madeži na tleh, zidu ali oblačilih.

Že nekaj desetletij pa vemo, da je špinača sicer zdrava, a ne zaradi enormne vsebnosti železa. Kar pomeni – načeloma to vemo! Kljub temu pa je še danes veliko ljudi prepričanih, da je špinača zelenjava z največjo vsebnostjo železa. Preprosto – ker so tolikokrat slišali to informacijo, je globoko zasidrana v možganih, čeprav so dobili tudi informacijo, da ni tako. Nevronska mreža v možganih, v kateri so takšne napačne informacije shranjene, je tako močna, da ima sprememba komaj kakšno možnost. To se lahko spremeni na primer tako, da tistim, ki verjamejo v špinačo, naložimo nalogo, naj nekaj dni zapored po stokrat dnevno napišejo stavek »Špinača ima malo železa«. Druga možnost je, da jim s pomočjo hipnoze spremenimo prepričanje »špinača ima ogromno železa« v konkretno informacijo »špinača vsebuje povprečnih 3 mg železa na 100 gramov«. Tega seveda nihče ne počne, saj stvar ni življenjskega pomena. Je pa čudovit primer. Zaradi tega, ker nekaj ljudi še vedno verjame, da ima špinača ogromno železa, ne bo nihče dolgoročno nesrečen – v najslabšem primeru bo še nekaj otroških krožnikov z zeleno vsebino pristalo na tleh ali na zidu …

Sugestije iz otroštva – spremljevalci skozi celotno življenje

Druge ponavljajoče se stvari, ki jih doživljamo, imajo večje posledice. Kdor je recimo v šoli zatajil pri pisanju matematičnega testa in je zaradi tega zatem od staršev ali učitelja vedno znova slišal: »v življenju raje ne počni nič takega, pri čemer boš moral računati«, je temu začel verjeti tudi sam in tudi ni več poskušal – tako je bil obsojen na neuspeh. Iz tega se lahko razvije celo fobija pred številkami. Boljši zaradi takšnih izjav ta otrok pri matematiki zagotovo ne bo, prej obratno. Priložnost za učenje iz napak je zapravljena, zabetoniran pa je status quo. Prerokba se je uresničila in postala prepričanje, ki je enako prekletstvu: »slab sem v matematiki«. Pri vsem tem je najhujše to, da je bil lahko vzrok za slab rezultat matematičnega testa zgolj slabo spanje noč pred tem. Če se to ne bi zgodilo – in o ničemer drugem v tem primeru ni govora – bi bila otroku prihranjena ponavljajoča se sugestija »slab si v matematiki«. Tak otrok bi lahko morda kasneje postal kemik, fizik, strojni inženir …

Najboljše bi bilo v takšnem primeru seveda ciljno spodbujanje otroka. To ne pomeni, da mu govorimo nasprotno, »ti si genij za matematiko«. To otroka pripelje do zmedenosti – in to upravičeno. Pravilno bi ga bilo spodbujati in opogumljati za vajo (učenje) in pri tem ne imeti (pre)velikih pričakovanj. V bistvu gre za to, da opazimo že minimalen napredek in otroka podpiramo in psihično krepimo s pozitivnimi stavki – »ti to zmoreš!«. Žal se danes le malo ljudi zaveda, da nekatere stvari potrebujejo svoj čas.

Živimo v času resničnostnih šovov, kjer se ljudje čez noč katapultirajo v sfere največjih zvezd. Seveda jih tam žal veliko »izgori«, saj svojega talenta niso imeli priložnosti spremeniti v znanje in izkušnje. Res je, da se lahko ogromno doseže tudi brez prirojenega talenta. A samo pod pogojem, da vztrajamo, da smo umirjeni, skoncentrirani in da delamo korak za korakom.

Ogromno – da ne rečemo večina – problemov, ki jih imajo odrasli, izvira iz časa otroštva. Na splošno velja ocena, da se večina ljudi v fazi odraslega življenja počuti tako, kot so jim glede določenih stvari govorili v otroštvu in mladih letih. Torej, če imate sami otroke, dobro razmislite, kakšne sugestije jim boste dali kot popotnico!

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

Pomembno je tudi vedeti, da lahko otroci, ki od staršev in druge okolice dobivajo le pohvale, v kasnejšem življenju zelo trpijo. Mnogi starši, ki so otroštvo preživljali v zelo avtoritativni vzgoji, želijo to izkušnjo svojim otrokom prihraniti in pri tem zapadajo v ekstreme. Že za vsako najmanjšo stvar pohvalijo svoje otroke in jih, kot radi rečemo, kujejo v zvezde – na primer, že slika, ki je sicer zmazek, je »umetniško delo«. A kdor je »najvišje svetovno priznanje« dobil že za sliko, ki jo je naredil v treh minutah in se zraven zabaval (igral), pri tem pa mu nihče ne pove, da je slikanje, ki traja dalj časa, prav tako užitek, bo težko kdaj naredil sliko, za katero bo potreboval trideset minut, kaj šele tri tedne ali tri mesece.

Poleg tega otroci od določene starosti začnejo ugotavljati, kdaj je pohvala upravičena, kdaj so se morali za to posebej potruditi. V določenem trenutku dobijo celo občutek, da je staršem tako vseeno, kaj počnejo! In lahko se zgodi, da postanejo tako nesposobni, da starši od njih nič več ne pričakujejo. Najhujši rezultat tega je lahko, da se otroci počutijo neljubljene, saj mislijo, da je staršem vseeno, kaj počnejo! Če torej otroku vse, kar je težko, olajšamo ali celo odvzamemo, da ne bi bil razočaran, škodo še povečamo, saj mu s tem odvzamemo tisti pravi občutek ob doživetju uspeha. Rezultat in posledica sta paradoksalna. Prav tako kot pri ekstremno avtoritativni vzgoji, ko otroci nič ne naredijo prav – posledica je njihova minimalna samozavest!

Toda pozor – negativno programiranje se ne konča z vzgojo. »Nori izreki«, ki jih sliši skoraj vsak najstnik, lahko tiste z občutljivo naravo spremljajo skozi celotno življenje. In to, kar neprestano srečujemo v družbi in v medijih, ima ogromen učinek oziroma posledice. Dokazano je na primer, da se ženske, ki pogosto berejo ženske časopise in revije in spremljajo to tematiko v spletnih medijih, nezavedno primerjajo z modeli, ki pa so večinoma enakega tipa: visoke, suhe mlade ženske. Da so na slikah večinoma samo takšni modeli, na neki način pomeni stalno spodbujanje.

Prikrito sporočilo, ki se skriva za takšno sugestijo, je: »To tukaj je lepo – in nič drugega (sicer bi to pokazali).« Zaradi tega se bralke po branju in gledanju počutijo manj privlačne kot prej. Da so manekenke najprej šle skozi roke vrhunskih stilistov in da so bile fotografije zatem še digitalno obdelane, je večini sicer zelo dobro znano, a to intelektualno spoznanje ne premaga moči slik. Te so s strani reklamnih psihologov narejene tako, da vzbujajo emocije in tako neposredno nagovarjajo nezavedni um.

Povsod nas torej varajo, negativne avtosugestije so tako vsakodnevne, da jih sploh ne opazimo več. Predebel sem, presuh sem, nihče me ne mara, ne bom vzdržal, imam slabo motoriko, ne znam parkirati, nisem privlačen, nisem nasmejan, premlad sem, prestar sem, tako mi ne bo uspelo … – spisek se lahko poljubno nadaljuje!

Skoraj nihče ni popolnoma osvobojen takšnih samoobtoževanj. Verjetno imate tudi vi o sebi kakšno tako neprijetno misel – te so najbolj izražene ravno takrat, ko se slabo počutite. V takih primerih se v vaši glavi kot v klobčiču vrtijo negativne misli in opravljajo svoje uničevalsko delo. Skrajni čas je, da to končate. Čas, da svojo psiho začnete polniti s sugestijami, ki bodo za vas dobre in koristne!

Silvester Kmetič (transolucijski coach) in Andrej Zalokar* (transolucijski master)

*Andrej Zalokar je predavatelj v okviru Modre Akademije.

Kako vam je všeč zapis?

Hello

Click here to add your own text

The post KOLEKTIVNI MITI IN SUGESTIJE appeared first on Modra akademija.

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

Brigita Urbancic — Mon, 14 Jun 2021 10:14:48 +0000

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

Pri jezikovnem načrtovanju velja enakovredno upoštevati dva procesa: intuitivno usvajanje ter zavestno vadbo in proučevanje slovničnih oblik (Čok, Skela, Kogoj in Razdevšek-Pučko, 1999).

Razlikujemo med implicitnim in eksplicitnim poučevanjem slovnice. Pri implicitnem poučevanju učitelj ne usmerja pozornosti učencev na zavestno obravnavo slovničnih značilnosti jezika, medtem ko pri eksplicitnem poučevanju slovnice učitelj učencem podaja tudi slovnična pojasnila in pravila. Pri postopnem prehajanju implicitnega poučevanja slovnice k bolj eksplicitnemu pristopu velja omeniti t. i. induktivno-deduktivno paradigmo (slika 1). V induktivno-deduktivni paradigmi se odraža odnos med slovnično razlago in slovnično vadbo. Induktivni pristop je, gledano iz izobraževalnega vidika, bolj zaželen, vendar deduktivnega pristopa ne gre povsem izključiti (Čok idr., 1999).

Induktivno	Deduktivno
primeri	pravila
↓	↓
vadba	primeri
↓	↓
pravila	vadba

Slika 1: Induktivno-deduktivna paradigma (Čok idr., 1999)

K. Pižorn (2009) navaja štiri stopnje, ki jih je smiselno upoštevati pri načrtovanju učne ure, in sicer: opazovanje, sklepanje in postavljanje hipotez, strukturiranje in prestrukturiranje ter avtomatizacijo. Naštete stopnje učencem omogočajo, da razvijajo slovnico in postajajo v rabi jezika vse bolj natančni.

Urjenje slovnice je dejavnost, s pomočjo katere utrdimo in temeljito obvladamo jezikovna znanja in zmožnosti (Pižorn, 2009). Avtorica navaja štiri različne tipe urjenja, in sicer: mehanične vadbe, interaktivne dejavnosti, vključevanje osebnosti in igre, pri čemer označi igre kot najbolj priljubljen in najzanimivejši način urjenja slovnice pri učenju s pomočjo didaktične igre za procese izobraževanja, vzgajanje in zabavo. Učenje ob igri je samodejno in celostno (Kač, Šečerov in Cajhen, 2014). Igra je kot učna metoda uspešna in pestra, saj je otrok v igri samostojen, igra teče samodejno, otrok se v igri uresničuje, je ustvarjalen, raziskuje in išče nove možnosti ter je v igri svobodnejši (Čok idr., 1999).

Prav tako velja omeniti pomen sodelovanja in tekmovanja pri pouku. Razlike v sposobnostih med učenci lahko zmanjša organiziranje učnih dejavnosti, ki učencem omogočajo, da delajo v sorazmerno majhnih in po sposobnostih mešanih skupinah. Učitelji lahko prav tako uporabijo tudi skupine učencev z različnimi sposobnostmi, ki druga z drugo tekmujejo, da bi dosegle skupen cilj (Lucariello, 2016).

V povezavi z učenjem in poučevanjem jezikov velja omeniti tudi zaznavne stile, saj imajo lahko pomembnejši vpliv na uspešnost na tem področju. Čeprav ni čistih tipov, je pogosto en način pridobivanja informacij najbolj izražen, zato ga imenujemo preferenčni »tip«. Navedemo lahko tri preferenčne tipe učenca: vidni tip učenca, ki si mora besede vizualno predstavljati; slušni tip učenca, ki mora informacije slišati, ter kinestetični tip učenca, ki bo uspešen, če bo lahko besedilo pospremil z gibi, ga ritmiral, dramatiziral (Čok idr., 1999). Ažman (2012) učiteljem svetuje uporabo multisenzornega prijema brez pretiranega poučevanja za en učni stil, četudi je ta pri učencih prevladujoč, saj možgani učencev delujejo celovito.

Omeniti velja tudi specifike poučevanja učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Med splošne ali nespecifične učne težave sodijo vrste težav, pri katerih je usvajanje in izkazovanje znanja ali veščin lahko ovirano zaradi nekaterih notranjih dejavnikov, najrazličnejših neugodnih vplivov okolja ali neustreznih vzgojno-izobraževalnih interakcij. Specifičnim učnim težavam pa je skupno to, da so nevrološko pogojene (Magajna, in drugi, 2008).

Učenci s specifičnimi učnimi težavami so zaradi neusklajenosti med zmogljivostmi in zahtevami dejavnosti, s katerimi se soočajo, pogosto ovirani pri doseganju napredka v tujem jeziku, zato potrebujejo strukturiran, sistematičen in multisenzoren pristop. Potrebno jim je omogočiti veliko ponovitev, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi sami motiviranosti učencev za učenje angleškega jezika. Kot odlično priložnost za doseganje vse prej naštetega avtorji navajajo raznolike zabavne igre in dejavnosti, ki vključujejo tudi nekoliko tekmovalnosti. Slovnična pravila naj bi bila učencem z učnimi težavami predstavljena jasno, konkretno in razumljivo (deduktivni pristop). Pri pomnjenju bodo učencem pomagali strukturirani pregledi oz. povzetki določene snovi ter barve za označevanje različnih besednih vrst (Pižorn, 2009).

Sčasoma sem na svoji pedagoški poti prepoznala potrebo po didaktičnem gradivu, ki učitelju ponuja celovito rešitev za poučevanje osnovnošolske angleške slovnice in učence aktivno vključi v učni proces. Od samega pričetka svojega poučevanja sem se trudila izdelati strukturiran in multisenzoren pristop za poučevanje angleške slovnice kot odgovor na potrebo po plastičnem ponazarjanju sicer abstraktnih učnih pojmov. Elementi jezika so tako razdeljeni na manjše enote, ki se smiselno zlagajo skupaj kot ploščice (slika 2).

Slika 2: Prikaz povedi v času Present Continuous

Izdelano učno gradivo omogoča učenje s pomočjo didaktične igre, učinkovito inkorporira tekmovanje in sodelovanje med učenci, omogoča uspešno pridobivanje informacij za vidni, slušni ter kinestetični tip učencev, omogoča poučevanje angleške slovnice tako po induktivni kot po deduktivni paradigmi ter hkrati upošteva tudi specifike poučevanja učencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami.

Selma Gruban, prof. angl.

Viri

Ažman, T. (2012). Pomen učnih stilov za učitelja in učenca. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, 18–24.

Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., & Razdevšek-Pučko, C. (1999). Učenje in poučevanje tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Kač, L., Šečerov, N., & Cajhen, S. (2014). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Tuji jeziki [Elektronski vir]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Lucariello, J. (2016). Dvajset najpomembnejših psiholoških načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN).

Magajna, L., Pečjak, S., Peklaj, C., Čačinovič Vogrinčič, G., Bregar-Golobič, K., Kavkler, M., & Tancig, S. (2008). Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektive, priporočila. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pižorn, K. (Avgust 2009). Dodatni tuji jeziki v otroštvu (Pregledna evalvacijska študija). Pridobljeno iz https://www.zrss.si: https://www.zrss.si/projektiess/skladisce/sporazumevanje_v_tujih_jezikih/tuj-jezik-v-prvem-triletju/Strokovni%20%C4%8Dlanki%20in%20prevodi/dodatni%20tuji%20jeziki%20v%20otro%C5%A1tvu%20(eval.studija)_%20pizorn.pdf.

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE appeared first on Modra akademija.

SPOŠTOVANJE MOČI

Brigita Urbancic — Thu, 27 May 2021 12:24:47 +0000

SPOŠTOVANJE MOČI

Avtor prispevka: Allen N. Mendler

Prepričanja o naših sposobnostih, neodvisnosti in moči vplivajo na našo motivacijo. Ljudje si obupno želijo biti spoštovani in priznani, zato se pogosto zatečejo k destruktivnim metodam, potem ko spodletijo vse razumne ali ko ne najdejo več nobene. Vsem tistim, ki se odločijo za streljanje po šolah, je skupno, da so jih sošolci poniževali in se do njih vedli nespoštljivo. Nekateri učenci najdejo moč in nadzor v tem, da odklanjajo delo. Ti so pogosto sposobni in dojemljivi, toda njihova potreba po nadzoru je tako močna, da za uveljavitev svoje neodvisnosti uporabijo obrambne mehanizme. Ne glede na to, za kakšne posameznike gre, se je treba problema zavrnitve dela in sodelovanja v učnem procesu lotiti resno in uveljaviti svojo samostojnost in vpliv na druge s primernim pristopom in vedenjem, ne pa z agresijo ali odklanjanjem dela.

Spoštljivo se soočite z odklonilnim vedenjem

Pri učencih, ki nočejo delati, učitelji doživljajo frustracije, saj se zaradi njih počutijo nesposobne. Po nekaj neuspešnih poskusih ni nič nenavadnega, če učitelji odnehajo in zavzamejo držo »Njegova stvar – jaz se bom posvetil učencem, ki jim ni vseeno«. Odnehati pomeni, da se zaščitimo pred učenčevim nenehnim zavračanjem. Toda profesionalen pristop od nas zahteva, da ostanemo vseskozi povezani s takimi učenci in da njihovega neprimernega vedenja ne dojemamo preveč osebno. Če bomo pri učencih, ki odklanjajo delo, nehali misliti na to, kako bomo spremenili njihovo vedenje, je večja verjetnost, da jih bomo pridobili na svojo stran, morda celo motivirali. Poskusimo najti nekaj pozitivnega v njihovem vedenju in začnimo s spodbujanjem namesto z negodovanjem. Na primer: učenci, ki nič ne delajo, a so kljub temu prisotni pri pouku, dejansko s svojo prisotnostjo pridobijo precej potrebnega znanja. Njihova potreba po moči in nadzoru jim prepoveduje, da bi nam pokazali, kako so del učnega procesa, zato tudi ne delajo domačih nalog, zapiskov in niso pripravljeni na pouk. Pri testih se v glavnem ne izkažejo, ni pa nič nenavadnega, če so uspešni na izpitih. Veliko več naredijo takrat, ko se odzovemo na njihove pozitivne odzive (na primer prisotnost pri učnem procesu), kot pa, ko izpostavimo negativne, ki izzovejo jezo in negodovanje. Na primer: »Kate, vem, da te kar naprej gnjavim, ker ne delaš tega, kar bi morala, in prav gotovo še ne bom odnehal, saj od tebe pričakujem, da mi boš pokazala, kaj vse zmoreš. Večina učencev, ki noče delati, se boji poraza ali čuti potrebo po neke vrste prevladi. Upam, da boš, ko boš spoznala ta razred in mene, dovolj pogumna ter boš poskusila drugače. Vsekakor prihajaj k pouku in se uči.«

Vključite učence v proces določanja postopkov, pravil in posledic

Eccles in Midgely (V: Azar, 1996) sta odkrila, da srednješolci poročajo o redkejših priložnostih za odločanje (namesto njih odločajo učitelji) in nižjih stopnjah kognitivne vpletenosti, kot so jih imeli v osnovni šoli, kljub temu da se z odraščanjem njihove intelektualne aktivnosti povečujejo in kljub raznovrstnejšemu socialnemu okolju. Morda prav zmanjšana fleksibilnost strukture in kurikula vodi k manjši motivaciji v srednjih šolah. Če bi učence v srednjih šolah bolj aktivirali, bi mogoče ohranili zanos, ki so ga kazali v osnovni šoli. Torej je dijake smiselno vključiti v pripravljanje, pregledovanje in oblikovanje razrednih pravil in morebitnih posledic. S kolegom Rickom Curwinom sva vseskozi zagovarjala ta pristop in učitelji so nama poročali o zelo dobrih rezultatih v razredih, v katerih so bili dijaki aktivni na različnih področjih. Obstaja več dokazanih načinov, kako učinkovito vključiti dijake v določanje pravil (Curwin & Mendler, 1988; Mendler, 1992). Najboljši način je tisti, ko ima učitelj kot vodja razreda še vedno glavno besedo. V nadaljevanju lahko dijaki pripravijo pravila za učitelja in v njih navedejo, kaj jim bo pomagalo k boljšemu uspehu. Naslednja možnost je, da dijaki pripravijo pravila drug za drugega. Tretja ideja je medsebojno sodelovanje, v katerem učitelj sodeluje pri tistih razrednih vrednotah ali načelih, ki podpirajo učenje (na primer varno okolje v razredu), dijaki pa sestavijo posebna pravila, ki se ujemajo z vsako od teh vrednot.

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

PREDLOG

Izberite tak način vključevanja dijakov, ki najbolj ustreza vašemu načinu poučevanja, filozofiji in podpori. Ključ do motivacije je dijakova zavzetost. Kako boste to dosegli, je odvisno od vaših ciljev in od vašega načina poučevanja.

Odločitev prepustite učencem

Vsako odklanjanje dela ali neprimerno vedenje, ki izpodbija učiteljevo avtoriteto, je odraz učenčeve želje po prevladi. Ko se upirajo normam, s tem v razredu pokažejo, da lahko vplivajo na okoliščine. Zelo preprosta in učinkovita metoda, ki učencu omogoča ohranjanje potrebe po prevladi, hkrati pa izrazi našo željo po ustreznem vedenju, je, da učencem jasno povemo, kaj od njih pričakujemo, hkrati pa jim prepustimo odločitev, ali bodo to opravili ali ne. Na primer: »Evelin, oba prav dobro veva, da se lahko dostojno vedeš in uporabljaš primerne besede. Hvala ti za to.« Ta postopek v dveh korakih se lahko uporabi za vsako podobno priložnost. Povejte učencu:

• »Oba veva, da zmoreš … «

• »Hvala ti za to.«

Izjemno učinkovito je, da se učencu zahvalimo za primerno vedenje, še preden ga je dejansko pokazal.

PREDLOG

Analizirajte vedenje, ki vas moti in slabo vpliva na motivacijo v razredu. Pri motečih učencih uporabite omenjeni postopek v dveh korakih, morda vam uspe.

Iz priročnika »Motivacija v razredu«, Allen N. Mendler

Priročnik Motivacija v razredu ponuja učinkovite metode in številna praktična orodja za motiviranje učencev. Namenjen je tako osnovnošolskim kot srednješolskim učiteljem. V njem je predstavljenih pet temeljnih strategij, ki jih lahko uporabite kot vodilo, ko želite svoje učence motivirati in jih opolnomočiti za delo v razredu. Najučinkovitejše so

poudarjanje truda,
vzbujanje upanja,
spoštovanje moči,
vzpostavljanje dobrih odnosov z učenci,
izražanje veselja do dela z učenci.

Strategije so v priročniku ponazorjene s konkretnimi primeri iz razreda, ponujajo pa tudi zamisli za razvijanje lastnih.

Na koncu nekaterih poglavij boste našli vprašanja za razmislek, ki vam bodo pomagala udejanjiti motivacijske strategije pri spodbujanju učenčevega o pozitivnega odnosa do znanja, pouka in šole.

Svoj izvod priročnika lahko naročite TUKAJ.

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post SPOŠTOVANJE MOČI appeared first on Modra akademija.

PAMETNE NAPRAVE PRIHAJAJO MED NAS

Brigita Urbancic — Thu, 27 May 2021 11:50:03 +0000

PAMETNE NAPRAVE PRIHAJAJO MED NAS

Avtor prispevka: dr. Bojan Ploj

Kje smo, kam gremo?

Živimo v digitalni dobi, kjer smo priča pravcati poplavi podatkov. Sodobne naprave omogočajo beleženje številnih obsežnih podatkovnih zbirk: trgovci, bankirji, zdravniki in številni drugi si beležijo podatke o nas, kmetje vodijo evidenco o svojih živalih in posevkih, podjetniki beležijo poslovne podatke… Preučevanje teh podatkov pogosto še vedno opravljamo ročno, zato se podatki ustvarjajo hitreje, kot smo sposobni iz njih izluščiti bistvo – znanje. Tako prihaja do paradoksa, da razumemo vedno manjši delež podatkov, čeprav razpolagamo z vedno modernejšo tehnologijo. Ta naraščajoči prepad med podatki in znanjem poskušamo zmanjšati z uporabo pametnih naprav. Te naprave s preučevanjem podatkov najdejo splošno veljavna pravila, ki nam omogočajo sprejemanje pravilnih odločitev tudi v novih, drugačnih okoliščinah.

Nekaj znanih primerov pametnih naprav:

Med prvimi uporabniki pametnih naprav so bili trgovci in bankirji. Z njimi preučujejo navade svojih strank, da jim lahko ponudijo še dodatne ugodnosti (kartice, popuste, točke) in jih tako še bolj navežejo nase.
Eno od primernih področij je tudi zdravstvo. Zdravniki s pametnimi napravami zgodaj in zanesljivo odkrivajo bolezni in tako povečujejo učinkovitost zdravljenja. Rentgenske, ultrazvočne, magnetnoresonančne in druge posnetke lahko pametne naprave analizirajo bolje od »živih« ekspertov.
Tudi doma nas obkroža vedno več pametnih naprav, na primer govorni nadzor gospodinjskih aparatov in naprav (telefon, TV, regulacija temperature…). Kmalu nas bodo menda avtomobili samodejno prevažali ali pa vsaj preprečevali napake voznikov.

Kaj je umetna inteligenca?

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pravi, da je inteligenca nadarjenost za umske dejavnosti, bistroumnost, ki se pripisuje živim bitjem. Umetna inteligenca (angl. artificial intelligence, AI) je mlada znanstvena veda, ki preučuje pametne naprave, sposobne samostojnega odločanja, in temelji na izkušnjah iz preteklosti – na učnih primerih. Največkrat nam kot pametna naprava služi povsem običajen računalnik z nameščeno ustrezno programsko opremo. Manj razširjene, a ne manj pomembne so namenske naprave oziroma strojna oprema, že v osnovi izdelana za področje umetne inteligence.

Primerjava umetne inteligence s klasičnim pristopom

Najtežji del reševanja nekega problema je iskanje pravil, ki med seboj povezujejo vzroke in posledice. Pri klasičnem pristopu smo ljudje tisti, ki poiščemo pravila, programerji pa jih nato vnesejo v računalnik. Umetna inteligenca pa breme iskanja pravil prevzema nase. Naša skrb je le, da pametni napravi priskrbimo podatke, v katerih bo lahko našla omenjena pravila. Pridobivanje teh podatkov je mnogo preprostejše opravilo od iskanja znanja, vendar ga je vseeno treba opraviti skrbno, saj je le v dobrih podatkih mogoče najti ustrezna pravila. Podatkov mora biti dovolj, biti morajo raznoliki, ne smejo vsebovati napak in podobno. Zato je običaj, da pri zbiranju podatkov sodelujejo eksperti. Možni zapleti pri zbiranju so številni, saj so podatki lahko redki, dragi, zaupni, nepreverjeni in nereprezentativni.

Učenje pametnih naprav

Postopek, v katerem naprava v podatkih išče pravila, imenujemo strojno učenje, skupek vseh najdenih pravil pa znanje. Kakovostni podatki so potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za dobro znanje, saj med učenjem lahko pride do zapletov. Če učenje traja premalo časa ali če se zatakne, govorimo o slabi naučenosti. Pred začetkom uporabe je zato treba pametno napravo preveriti oziroma ugotoviti kakovost njenega znanja. Rezultati strojnega učenja so lahko zelo različni. V najboljšem primeru lahko naprava preseže tudi znanje celotnega človeštva. To je leta 2018 med drugim uspelo znanstvenikom podjetja Google s pametno napravo z imenom AlphaGO. Tej napravi se je uspelo tako dobro naučiti igrati miselno igro go, da je deklasirala aktualnega svetovnega prvaka z rezultatom 3 : 0. Omenjena igra je nekoliko podobna šahu in omogoča izredno veliko število kombinacij odigranih potez – celo več, kot je atomov v znanem delu vesolja. Pomnjenje potez zato v tem primeru nikakor ni prišlo v poštev, ampak je bilo med učenjem nujno treba iskati znanje na višjem, abstraktnem nivoju. Leta 2019 so učenje iste naprave ponovili malo drugače – tokrat ji niso vnesli nobenih podatkov o tem, kako to igro igrajo ljudje. Nova naprava je premagala predhodnico z rezultatom 100 : 0. Danes se ljudje učijo igrati od te naprave.

Zgodovinske zanimivosti:

Najzgodnejši zabeleženi zametki pametnih naprav segajo vsaj v antiko. Antična mitologija pripoveduje o Talosu, kovinskem bitju na Kreti.
V devetnajstem stoletju je v Angliji izšel Frankenstein, klasični roman pisateljice Mary Shelley, kjer v glavni vlogi nastopa bitje, ki ga kirurg sestavi iz kosov več trupel.
Leta 1921 so uprizorili premiero gledališke igre R.U.R. izpod peresa Karla Čapka, kjer je bila prvič uporabljena beseda »robot«. To je kovinsko, človeku podobno bitje v vlogi univerzalnega, ubogljivega in marljivega delavca.
V mestu Dartmouth (ZDA) so se leta 1956 sestali znanstveniki in razpravljali, ali je mogoče izdelati stroj, ki posnema človeško modrost. Razprava je potekala na filozofski ravni, kot je to običajno za komaj rojeno znanost. John McCarthy je skoval izraz »umetna inteligenca«.

Razmišljanja omenjenih literarnih junakov so prežeta z upanjem, strahom in etičnimi pomisleki, kar je še vedno aktualna tema.

Smiselnost strojnega učenja

Zastavlja se vprašanje, kdaj je smiselno uporabiti strojno učenje. Predvsem je to smiselno v dveh primerih:

kadar pravil v podatkih ne znamo poiskati ljudje sami;
kadar želimo, da se naprava med delovanjem samodejno prilagaja novim okoliščinam.

Kot zanimivost povejmo še to, da so pri strojnem učenju razmere ponovljive in da lahko spreminjamo posamezne učne parametre ter tako ugotavljamo njihov vpliv na rezultat, kar pri biološkem učenju (skoraj) ni mogoče.

Pametna naprava je naučena, ko pravilno reši (skoraj) vse učne primere. To pa še ne pomeni nujno tudi znanja. O znanju namreč govorimo šele, kadar naprava pravilno odgovori tudi na nova vprašanja (generalizacija učenja). Pri biološkem oziroma človekovem učenju to imenujemo učenje z razumevanjem.

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

Dve vrsti strojnega učenja

Ločimo dve vrsti učenja – razvrščanje in napovedovanje:

Pri razvrščanju se naprava odloča med naborom možnih odgovorov. Primer: na osnovi mase razvrščamo muhe in slone. Stehtamo dve muhi in dva slona ter določimo mejo (učenje). Zdaj lahko s slike ugotovimo, da je neznana žival muha (uporaba).

Pri napovedovanju je rezultat številski oziroma ni omejen z naborom možnih odgovorov. Primer: na osnovi mase ugotavljamo višino osebe. Narišemo črto povezovalko za osebi A in B (učenje). S slike lahko napovemo, da je oseba z maso 80 kg visoka 1,8 m (modra črta) (uporaba).

Omenjena primera sta skrajno preprosta, saj na rezultat vpliva le en parameter (masa). V praksi je lahko parametrov tudi več tisoč in še več. Grafično reševanje v tem primeru žal ni več mogoče, pač pa so potrebni zmogljivi računalniki.

Umetna pamet v učilnici

Malce šaljiv rek, ki pravi, da »pameti ni nikoli preveč«, pride prav tudi v učilnici. Umetna pamet tam lahko koristi vsem udeležencem izobraževanja, tako učencem kot tudi učiteljem. Tako lahko vsak učenec med poukom dobi povsem svojega mentorja, ki ga vodi med čermi izobraževanja. Učitelju sta olajšana nadzor učencev in spremljanje njihovega dela, pomaga mu lahko tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter pri prilagajanju učnega načrta. Edini možni zadržek glede takšne pomoči je pretiran poseg v zasebnost udeležencev. Medijsko odmeven primer pametnih naprav v izobraževanju je naprava The Watson Tutor podjetja IBM, ki je verjetno najboljši približek splošne umetne inteligence v tem trenutku. Med drugim je povezana v splet, kjer se sproti seznanja z novimi dognanji in v skladu s tem svetuje udeležencem izobraževanja.

Najpomembnejše ključne besede na področju umetne inteligence v izobraževanju se v tem trenutku delijo v naslednje tri skupine:

adaptivno učenje, personalizacija učenja in učni stili,
ekspertni sistemi in inteligentni tutorski sistemi,
AI kot sestavina izobraževalnih procesov prihodnosti.

Kaj nas čaka?

Prihodnost pametnih naprav je tema, ki buri domišljijo mnogih. Pisatelji in režiserji pri tem niso nobena izjema, pa tudi običajni ljudje vedno več razmišljajo o vplivu pametnih naprav na nas. Vsi se strinjamo, da te naprave prinašajo tako koristi kot tudi potencialne nevarnosti. Evolucija nas je opremila s previdnostjo do novosti in neznank, verjetno ne brez razloga. Analitska podjetja napovedujejo za bližnjo prihodnost hiter in silovit prodor pametnih naprav, primerljiv s pojavom osebnega računalnika in interneta v bližnji preteklosti. Eden najznamenitejših futurologov Ray Kurzweil napoveduje, da bo v naslednjih petindvajsetih letih prišlo do singularnosti – trenutka, ko bo umetna inteligenca dohitela naravno. Od takrat bo umetna inteligenca sposobna razvijati sama sebe. Druga drzna napoved govori o prenosu vseh podatkov iz bioloških možganov v umetne, kar pomeni življenje zunaj telesa oziroma nesmrtnost. Avtor tega sestavka verjame, da bo prihodnost dinamična in da bomo zmogli dovolj previdnosti.

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

POGLEJ AKTUALNE WEBINARJE

The post PAMETNE NAPRAVE PRIHAJAJO MED NAS appeared first on Modra akademija.

Brigita Urbancic, Author at Modra akademija

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

>> PRIJAVE

>> PROGRAM

Deli članek na:

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

NOVO: Modra zbirka – znanje na klik!

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

Prijavite se na 3. mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

KDAJ: sobota, 15. marec 2025

KJE: Brdo pri Kranju, Kongresni center

KOTIZACIJA

Deli članek na:

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

NOVO: Modra zbirka – znanje na klik!

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

Prijavite se na natečaj DIGITRAJNI UČITELJ!

Prijavite se na natečaj Digitrajni učitelj!

Deli članek na:

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

NOVO: Modra zbirka – znanje na klik!

Prijavite se na mednarodno konferenco Moč digitalnega poučevanja

LETNA MEDNARODNA KONFERENCA: DIGITRAJNI UČITELJ

LETNA MEDNARODNA KONFERENCA: DIGITRAJNI UČITELJ

Deli članek na:

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

Modra akademija se poteguje za naziv Best of the best 2023

Modra akademija se poteguje za naziv Best of the best 2023

PRIMER DOBRE PRAKSE: VAJE ZA SPRETNE PRSTE

PRIMER DOBRE PRAKSE: VAJE ZA SPRETNE PRSTE

Deli članek na:

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

KOLEKTIVNI MITI IN SUGESTIJE

KOLEKTIVNI MITI IN SUGESTIJE

Deli članek na:

Legenda o špinači, polni železa – kakšno povezavo ima to s hipnozo?

Sugestije iz otroštva – spremljevalci skozi celotno življenje

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

Deli članek na:

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2025/26

Hello

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

UČINKOVITO POUČEVANJE ANGLEŠKE SLOVNICE

Viri

Deli članek na:

Ustvarite novo znanje – spoznajte najbolj modre webinarje

Preberite tudi:

SPLETNA PREDAVANJA V ŠOLSKEM LETU 2026/27

Učitelj v svetu sprememb | Izobraževanje za učitelje in ravnatelje

11. ROKUSOVA AKADEMIJA ZA RAZREDNI POUK

SPOŠTOVANJE MOČI

SPOŠTOVANJE MOČI

Share this entry

Spoštljivo se soočite z odklonilnim vedenjem

Vključite učence v proces določanja postopkov, pravil in posledic

USTVARITE NOVO ZNANJE – SPOZNAJTE NAJBOLJ MODRE WEBINARJE

Prijavite se na 3. mednarodno konferenco
Moč digitalnega poučevanja